Danes se pa prav s strahom peljem v Kižlovko. Zgodaj zjutraj je sicer deževalo in tudi sedaj zgleda vse klavrno, ampak problem je veter. Že včeraj dopoldne je začel nabijati JZ čez vso SLO, tako, da se je včeraj v naših krajih bolj malo letelo. Vso noč je bilo tako in zjutraj prbija še močneje… Ko ustavim na kolovozu, vsa dolina šumi, da kar malo počakam…

Seveda vzamem Rook 2 in počasi gor. Trava popolnoma suha, da se čevlji tudi navlažijo ne… Na vrhu odložim nabrano padalo pod zgornjim prelomom in se rikverc vpnem. In spet malo čakam. Padalo razprem kar iz kepe in ga krotim z D-linijami. Nabijanje vetra prihaja v sunkih (upam, da enakomernih, cikličnih…) in glavnina sunkov vetra gre čez nasprotno pobočje doline, tu se mi zdi, da sem kar malo v “zatišju”.

Po enem od naslednjih sunkov samo rahlo hrbtno potegnem in padalo skoči gor in mi ga že naslednji sunek butne v levo nazaj. Kar od tam ga ponovno dvignem, ko se naslednjič “umiri” in sem že v luftu. Malo me odnaša po dolini levo, ko pa se obrnem bolj v desno v veter, me dvigne gor in ustavi na mestu in celo malo rikvercne. Potem pa spet prebijem naprej in me (hvalabogu) začne spuščati. Še malo jojo in sem na tleh (hvalabogu).

Komaj ukrotim in naberem padalo (popolnoma suho), saj spet butne naslednji sunek po dolini…

Nikoli ne bi verjel, da je 30 sekund v zraku lahko tako dolgih…