Vse sluzasto in megličasto, da se vevški dimniki ne vidijo, ko se peljem v Kižlovko. Ampak tik nad tlemi je močna inverzija in upam, da ne bo težav (saj je više gori baje veliko vetra).

V dolinici se start lepo vidi. Brezveterje. In optimistično spet vzamem coto Rooka, čeprav je še kar vlažen.

Na startu ga razgrnem in na obeh koncih je kar za ožeti. Le slabo diha zračna sapa po griču gor, kar pa mi kaže moja topla privatna sapa. Potegnem na vso moč in (ne morem verjeti) cota gre lepo (počasi) gor in speljem in se visoko nad dolino odpeljem še čez kolovoz.