Danes pa bo jubilejni 300-ti zaporedni dan…

Ležerno se peljem v Kižlovko ob močnem V (in močno burjo na Primorskem). Šele odrezani dimi na vevškem dimniku me streznijo in pogledam sondažo – 45st v levo od podna gor, nobene inverzije.

In tej situaciji primerno nažiga po dolini (res pa da v močnih sunkih, z občasnimi premori). Ker je vse sluzasto in mokro, vseeno vzamem coto, saj upam, da bo veter vseeno v glavnem rahlo z leve. Ko pridem gor, pa piha samo od zadaj dol po startu, direkt za vrat (popoln rotor…). Res pa da potem coto ne svaljka tako intenzivno, kot novejšega Rook 2 zadnjič.

Razvlečem in čakam in potem vsega skupaj le 3x odvijam od zadaj zrolano coto. In vmesni premori se pojavijo tudi tukaj. In takrat, v enem od njih, potegnem in zlaufam in res speljem še pred prelomom.

Me pa takoj zagrabi sunek od zadaj in v splakovanju odpelje pravokotno čez dolino (njivo), da pred drevesno mejo ob kolovozu komaj speljem v desno, da me ne obesi na drevesa…

Potem pa je bila ideja: mogoče Dobrovlje (ki jih edine vidim kot realno možnost), pa ni nobenega interesa. Zato preusmerim energijo v urejanje problemov s postajo na Zavrhu (ki sedaj, če se sploh zbudi, čmrkne že v oblačnih popoldanskih urah, ko je poleti po soncu zdržala vsaj do 22h, preden je umrla…).

Pa tudi ostanem sam. In se že peljem proti Vrhniki, odločen, da bom sam snel postajo in jo dostavil v Cerknico na servisiranje, ko se me le usmili Uki in mi zagotovi soudeležbo v akciji. Vsak s svojim avtom gor na Zavrh. Uki zaparkira standardno in k meni in potem rinem z LCjem naprej, dokler bo šlo… V dogovoru z gazdo naredimo obvoz okoli hiše in po kolovozu na sam start 🙂 🙂 .

SV veter nabija 10/sunki 17 m/s, da trakci na palici ob postaji navpično gor v luft štrlijo. 1-2-3 je postaja sneta, odpeljeva se nazaj do vasi (Uki pridno odpira in zapira drote) in se posloviva.

Potem pa se sam kar čez gozdove Menišije odpeljem v Cerknico…

“Jubilej” ni bil ravno po pričakovanju…