Danes se zjutraj počutim že skoraj kot jaz, ko pa zavijem v Kižlovko, sem spet ves švohoten. Čeprav mi je primarna terapija trenutno skenslana, tale griček sekundarnega rehabilitacijskega centra nič ne protestira, ko lezem nanj. Malce pa protestira moje telo, ki zahteva kar kakšen vmesen postanek.

Čeprav je vreme enako včerajšnjemu (vse pokrito, skoraj, kot da bo dež,…), pa danes celo rahlo piha gor, ko postavljam. Pa je kljub temu prvi dvig neuspešen in moram ponavljati postavljanje (mi pa vsaj ne rola padala v palačinko danes).

Ko spet malo lepše pihne po griču gor, potegnem in padalo takoj skoči gor, ampak drži me pa ne lepo vse do roba, čez katerega se vržem v ribo. Sedaj me zagrabi, spusti nizko nad bivši koruzni teren, potem pa tik nad tlemi drži, drži še čez kolovoz.

V bistvu spet nič ne razumem, ampak ratalo mi je in za filozofiranje s samim seboj nimam energije in se raje takoj spokam v LCja in domov še malo počivat…