Danes pa navsezgodaj v Kižlovko, saj imam potem primarno terapijo in za njo morebiti končno spet zaresno letenje.

V dokaj jasnem jutru se vozim v dolino po potoku, ki je danes že malo upadel. V dolini pa spet vse v senci megle nad njo in belini slane, ki prekriva travo. Vzamem spet coto in gor na start.

Ko postavljam po slani, se cota ne namoči dodatno, piha pa celo rahlo gor. Potegnem in gre cota dosti lepše gor kot včeraj in me drži nad dolino do kolovoza (kjer pa se seveda zloži v blato…).