Že zjutraj je Erzo lobiral za Kovk in potem razpiše zbor ob 11.15, tako da iz Kižlovke počasi podaljšam na Vrhniko.

Ker burja na Kovku kar vztraja, je zbranim na Vrhniki (Belčič, Gabor, Dule, Milan, Erzo in jaz) jasno, da gremo na Lijak (Jernejčičev Urban je že doli pri Anji in potrdi, da samo podaljšuje pod Lijak). Z Duletom prisedeva h Gaborju, Erzo in Milan k Mateju.

Erzo med vožnjo organizira Sama, ki pride pod Lijak le malo za nami. Še Gorazd prisede in gor. Od jutranjega sonca in kasnejših ovčk ni ostalo nič in nebo je čisto pokrito (“je že tema”, pravi Gorazd).

Na startu nobenega vetra in le še kakšen samoten optimist poleg nas. Sam začnem takoj postavljati, ostali modrujejo in taktizirajo. Redka obdobja, ko vsaj malo diha gor, so vse krajša.

Ker ne upam na bolje, v nekem (skoraj) brezveterju potegnem naprej in speljem … in se v počasni curaži cik-cak zapeljem na pristanek.

Nekaj za mano pristane Urban (ki je odpešačil gor že pred našim prihodom).

Potem pristane še Milan.

Pa še Erzo.

In Gabor.

Milan lobira za še eno rundo in se hitro dogovori za vožnjo gor.

Z Erzom pa h Gaborju in start proti LJU ravno, ko pristaja Dule.

Milanova druga runda je bila podobna prvi…