Ker je povsod, razen v LJU kotlini in priležnih krajih, lepo sonce, moram(o) še nekam. Erzu se sicer ne da preveč, ampak ko predlagam Slivnico (za dol se vreč, saj ob tej inverziji nikjer ni kaj dosti za pričakovati), je takoj za in razpiše zbor ob 11.45 na Vrhniki.

Ko se vozim iz LJU, pa Milan pride z agresivno idejo o Kovku, kjer je že 4 6 juga (česar ne preverim med vožnjo…). In seveda me to takoj spravi na obrate in dam košarico Erzu, ki vztraja na Slivnici. In ko se zberemo pod Petrolom (še Gracarjev Jože, Milan, Jasna in Klemen) nas Erzo samo še mimogrede pozdravi in gre po svoje.

Mi pa k Jasni in Klemnu v avto in kar od zadaj na Kovk. Med potjo najprej ugotovimo, da je tistih Milanovih navdušenih 4 6 pomenilo v resnici sunke 4,6, osnovnega vetra pa cca 2… Ampak vsaj sonček bo… Hitro vržemo kost Milanu, da sproži ostro politično debato, ki jo potem še prestavimo na cepilsko, tako da se komaj prekinemo na parkingu na Kovku.

Na startu vetra nič, ob občasnih nežnih sunkih. Je pa krasen sonček in toplo (saj je tu 11+, spodaj v Vipavi pa 9…), vsaj dokler ne postavimo skupaj z ostalimi prisotnimi in odletavajočimi. Ko smo pripravljeni (meni prijazno pogrinja Jasna), pa se nebo pokrije in smo v senci.

V drugem poskusu v tem švoh vetru le hrbtno speljem (pa saj sem zjutraj treniral v Kižlovki – res pa da z vsaj 10kg manj balasta…), zapeljem v desno in po dveh mehurčkih zacurim v nekajminutni cikcak, da se na koncu zapeljem in pristanem pred Anjo.

Tudi ostali niso bili kaj dosti dlje v luftu.

Jože je ves čas pridno fotodokumentiral današnje aktivnosti...

Jasna dobi (dogovorjeni) prevoz za gor, da jo potem kar nekaj časa čakamo sedeč na parkingu, saj je Anja zaprta. Ko končno pride po nas, pa proti LJU v nadaljevanju ostre politične debate, ki jo energično vodi Milan (ostali pa podpihujemo). Tako se vživimo, da nočemo še domov (resnica je, da nobenega preveč ne mika v megleno LJU, Jasna pa to eksplicitno izrazi z zahtevo po sedenju na sončku na zaključnem druženju).

Uporaben bife najdemo po izvozu v Postojni na pol poti proti Pivki, kjer sedimo zunaj v senci in hladu, vendar ni težav, saj nas greje vroča debata…