Takoj po Soči v Kižlovko. Sicer hladno (in inverzno, z lepim Z zjutraj), vendar je sonček že ogrel pobočje (in jutranji sren spremenil v mokroto), tako da rahlo piha gor, ko postavljam na mokro (na srečo nizko) travo.

Vpnem se hrbtno in v šibkem vetru dvignem padalo nad sebe, da me takoj po obratu še pred prelomom vzame. Malo me še dvigne in v kontra vetru lepo drži do kolovoza in še malo čez.

Sedaj pa na kavo in naprej na redno primarno terapijo