Ko zaključim primarno terapijo, bi šel še na zaresno letenje, pa nekako ni pogojev (še vedno preveč vetra povsod), pa tudi nobene ideje ni (od nikoder…). Ker sem v Šentvidu pomislim na kakšne projekte na Gorenjskem na S in se spomnim okolice Trstenika / Povelj. Tale Šušterica je obrnjena ravno na S in tukaj sem v dejanskem S že bil 2x, pa je na vrhu griča pihal nek Z. Danes pa res piha S. In to na momente sunki 10. Kar malo cincam in se počasi štimam, ampak teren je šolski. Vse je skoraj idealno, razen dejstva, da je tale pašnik ves posran od krav (ki jih pa, za razliko od prejšnjih 2 obiskov, danes ni; pa zima je tudi že malo predelala takrat dokaj kritično situacijo). Padalo kar v kepi položim na travo/gnoj. Ob naletu vetra moram prav krotiti padalo, ki se kar samo postavi v zidek. Samo na srednji dve špagci ga dvignem in po obratu lepo hendlam nekaj časa, potem porinem naprej in me odlepi in čisto počasi polzim naprej in po putru tonem nad pašnikom na spodnjo ravnico.

Ob takšnih sunkih vetra na startu sem res pričakoval nekaj povsem drugega. Končno po dolgem času spet en novnov 🙂 .

Ker je bilo v zraku tako presenetljivo mirno (predvsem pa zato, ker se mi zdi, da bi bil lahko let malo daljši), se med potjo nazaj gor (saj je LC na vrhu), odločim še za drugi poskus.

Ob naslednjem sunku vetra je padalo takoj iz kepe razprto in takoj tudi nad mano. Spet malo hendlam padalo nad glavo in potisnem naprej. Zdaj me malo bolj vzdigne, vendar še vedno le počasi spušča naprej. In sem res malo daljši kot prej :-).

Ko priden spet nazaj gor, pa še malo hendlam v popoldanskem soncu…