Po nekaj usklajevanja z Milanom Erzo objavi 11h za odhod z Vrhnike na Gozd, jaz pa potrdim prihod v Senično okoli 12h. Erzo z Jasno in Klemnom in Pojetovim Jožetom ravno odpelje gor, mene pa prijazno počaka Mikljev Andrej (s Hliševim Andrejem) in me dostavi na Gozd (saj Milan malo zamuja in čaka še žlahto 🙂 ).

Erzo, Pojetov Jože, Jasna in Klemen v pripravah in tudi sam se takoj začnem naštimavati. Tudi Gabor je že tu v lastni režiji. Pride še Uki (tudi v lastni režiji) in malo za njim še Milan z nečakom. Erzo, Jasna in Klemen odletijo že prej, hkrati z mano pa tudi Uki.

V zraku zelo razgibano in kljub občasnim močnim stebrom, ki jih najdem (generalnega vetra malo, stebri ozki in močni in mestoma se kar obrnejo nekam ali celo izginejo… no, vsaj meni), se ne uspem lepo dvigniti. Večkrat ponavljam pobiranje, da se končno le spravim pred pobočjem pri koči nad višino Kriške in se potem bolj ob pobočju (ob občasnem poštenem guncanju v nepričakovanih sunkih) zapeljem na Tolsti (kjer spet v močnem dviganju malo poberem) in naprej pod Storžič. Tu v guncanju bolj zgubljam in ker se približuje polna ura, mi je počasi vsega tega zadosti in se odpeljem nazaj in ven proti Seničnem. Najprej z -2 dol, potem pa zunaj nad dolino spet neko močno dviganje, ampak jaz sem že zaključil in se spravim na pristanek.

Erzo je že na tleh.

Prav tako Pojetov Jože.

Uki pristane tik pred mano.

Malo modrujeva z njim in potem se le lotiva pospravljanja. Pristane še Gabor.

Ko pospravim, pristane tudi Mikljev Andrej,

ki pa ga potem namesto mene odpelje gor rešiti avto Škobernetov Tomaž, medtem ko jaz modrujem z Erzom na cesti v Seničnem, preden se Erzo odpelje v Begunje po Jasno in Klemna.

Ma tole danes mi res ni bilo preveč v veselje.

Milan pristane, ko sem že proti LJU.