Že vso noč dežuje. In tudi zjutraj. In tudi dopoldne. Potem se zapeljem v Kižlovko, se ustavim na kolovozu in čakam, kdaj bo dež malo ponehal, ali se vsaj zmanjšal.

Čakam in čakam… in čakam.

Vsakokrat, ko stopim iz LCja ni razlike. Potem se v nekem trenutku odločim in prepričam, da pada malo manj. Ko si poveznem čelado na glavo, po glavi sploh ne pada več 🙂 . In potegnem iz LCja v rožo nabrano padalo ter ga odnesem kolikor morem “hitro” gor.

Kepo odložim in se hitro vtaknem v tangice in zalaufam FlyMe (oba). Potem razvlečem padalo: del okoli stabilizatorjev je popolnoma premočan, sredina (=sredica kepe) še skoraj suha. Poravnam štrikce natančno, saj ponovitve (vsaj s tem padalom) ne bo. Piha nič ali pa ob dežju nič ne registriram. Registriram pa glasno škrebljanje po padalu.

Zalaufam kot nor in gre (z mokroto obteženo) padalo počasi, vendar lepo gor, ampak zagrabiti/nositi pa me noče (?). Kar odlaufam čez prelom in me spusti in potem zagrabi in butne gor in zavijem ostro desno (da ne zapeljem nad sveže preorano njivo), da me spusti na tla ob koncu njive.

Samo naberem in odčofotam do LCja in domov sušiti padalo…