Ker je po notranjosti veliko vetra, Erzo razpiše zbor ob 12.10 h za Kovk, Lijak (ali Brestovico). Dule gre s familijo Škoberne že prej in potem oba poročata o trenutnem stanju (vse pokrito, malo vetra, modre luknje,…).

Z Erzom se tako sama odpeljeva do Unca, kjer naloživa še Škrlovega Franca – še sreča !!! Ob nalaganju Erzo namreč ugotovi, da nima padala, ki ga je menda pustil v svojem muzejskem avtobusu (ki je spet vozen in tudi uradno vozen=registriran). Ja težka je to, če imaš preveč avtov in ne veš kje imaš kaj…

Zato nazaj na Vrhniko po padalo (mene pa skipata na Petrolu, saj sem tudi sam v LCju pozabil svoj brezrokavnik z napajalcem 🙂 …).

Končno uspemo mimo Unca in po delno oblačni Vipavski pod Lijak, kjer ravno pospravljata Dule in Tomaž (poročata, da je bilo vse razgonjeno in ni bilo prave radosti v jadranju…).

Z Alešem gor le mi trije. Na startu še nekaj poljskih tečajnikov, ki se mečejo v občasna zatišja med močnimi sunki, ko šumijo bori vse naokoli. Postavim in pod nadzorom Erza (in Franca) lepo startam.

Samo lifta me pred startom in v dviganju se peljem bolj ali manj ven od pobočja, dokler me ne začne spuščati. Vmes pa rukerji. Ko se v spuščanju obrnem nazaj v pobočje (Erzo je ravno startal in je nad grebenom nad mano), me še naprej spušča in pridem že nizko v Lijak. Tudi proti V robu ne dobim več dviganja in nizek zapeljem ven, kjer pa nad vinogradi dobim močno in razrukano dviganje.

Kakšnih 100m naberem, potem pa se zapeljem čez cesto in nazaj na pristanek.

Nekaj za mano pristane Franc (ki mu je tudi bilo razgonjeno).

Erza ne moreva več locirati (ne po postaji, ne po LiveTracku), zato posedava na pristanku, dokler se ne javi iz Vipave.

Po njega in v Famo na pizze in pivo…