Napoved je spremenljivo z možnimi občasnimi plohami in močnim SV ter burjo na Primorskem. In zjutranja sondaža je dokaj enakomerno položena v levo, tako da se s skrbjo oziram v vevške dime, ko peljem v Kižlovko. Imam pa sekundantko s sabo, kar me pomirja.

Med potjo gor dokaj soparno in mušičasto, čeprav je občasni sonček že dokaj popivnal včerajšnji dež. Na startu je praktično suho, ko se (domišljavo, kako jaz situacijo tu obvladam 🙂 ) hrbtno vpenjam v pripravljeno padalo. Vetra ni skoraj nič, diha pa mi enkrat v obraz (po hribu dol), drugič v tilnik ali z leve po dolini gor.

Ko zopet dahne gor, potegnem, pa je premalo vetra za mojo mobilnost in se po obratu in nekaj korakih padalo samo prevali v levo.

Ponovno postavljanje zagotovi sekundantka, ki dogajanje tudi dokumentira. V drugo malo dlje čakam in potegnem ob malo več sape gor, pa kljub temu padalo kar noče zagrabiti in mlahavo laufam do preloma, da le speljem. Ostro desno ob griču me celo dvigne, potem pa kontra sunek vetra prizemlji še pred koncem polja…