Erzo že skliče zbor za Slivnico ob 10.30 na Vrhniki. Šele ob 11h lahko odpeljem iz LJU in zasledujem situacijo z Jato, ki se premika proti startu (jutranji sonček je prekrila koprena in veter je povsod kar malo upadel). Sem pa odločen za Slivnico, saj sem se vmes namenil, da bo danes ravno pravi dan za naslednji preizkus novega sedeža.

Ko pripeljem na vrh in naberem kose opreme (odločim se za Klemnov Rook2 ML, ki je trenutno v dosti boljšem stanju, kot Mentor3 od zadnjič ali pa Piršev Rook2 ML, ki ga drajsam v Kižlovki – pa še ves vlažen je od prejle) so že vsi v luftu (Erzo, Pojetov Jože in Milan vrtijo visoko nad mano).

Na startu sem popolnoma sam in se začnem pripravljati. Prva pristane Mojca po kar nekaj drajsanja.

Nekaj za njo še Dule.

Medtem si v miru naštimam zic (pošteno skrajšam nožne vezi, nova elastika pa močno napenja kokon, ko si jo nataknem na čevelj). Tudi samo zapenjanje je malo drugačno, kot pri starem zicu, zato sem še posebej previden. Veter je dokaj konstanten po štartu direkt gor (5/7 JZ z vmesnimi luknjami in tudi močnejšimi sunki). Hrbtno se vpnem in pri prvem dvigu Rook2 ugotovim, da imam komande preprijete in zamotane (nervoza…), zato prekinem.

Postavim še enkrat in tudi naslednji dvig ni uspešen (čeprav je veter lep). Zdaj pa pride mimo nek planinec, ki hoče vedeti vse o letenju in za protiuslugo mi “mora” kar on razvleči padalo 🙂 . Tretji dvig je uspešen, padalo lepo stabiliziram po obratu in stopim v zrak.

In takoj ko nategnem elastiko, začnem tlačiti nogo v kokon in z malo onegavljenja uspem ! Potem pa se namestim v zic: kot noč in dan, kako je ta udoben in me lepo oprijema (v tastarem sem imel občutek, kot da se kotalim sem in tja po trugi…) . Še ramenske vezi malo skrajšam in se posvetim jadranju.

Najprej sem malo zadržan, saj je padalo precej dinamično, vetra je veliko in lepo drži. Potem zavrtim pred kočo in naberem nad start in se še malo drajsam sem in tja. Po grebenu naprej na prednjo glavo, kjer spet vrtim. Zdi se mi, da je padalo vseeno malo premajhno za celotno mojo težo z zicem (v tangicah nisem imel pri tem padalu občutka takšne “živčnosti”, res pa, da danes tudi prvič zares vrtim in nabiram…)

Po dobre pol ure počasi odpeljem na pristanek pri Pumpi, pa še nad ravnino malo vrtim in nabiram, preden pristanem.

Vesel kot radio, da se je testiranje izšlo in je zic kot vlit zame 🙂 .

Jože je medtem pristal v Sodražici.

Jože Poje : Težko se je bilo otresti konkurence… [5.5.2022 13:16]

Erzo na planoti.

Andrej Erznožnik : Popolnoma oblačno. Moram it 2x da je 14+11=25 [5.5.2022 15:05]

Milan pa je rinil proti Borovnici, pa se vrnil v Begunje.

Da Mojca in Dule gresta gor v reševanje mojega LCja zvem po telefonu . Ko pospravim in odnesem opremo do Pumpe, pa že vidim novo padalo v zraku: Erzo gre še na popravca.

Andrej Erznožnik : Za ta let je zaslužen gospod E. z Nemške vasi, ki me iz Rogovile dostavi do Grahovga, kjer ujamem Mojco in Duleta ki gresta po avto gor. Popolnoma oblačno a gre 0.5 m gor in ko si že mislim da bo šlo do oblačnosti in daaaaleč, samo v poden. (Inìščemnovprevozpress)) [5.5.2022 15:09]

Popravec ni dal boljšega rezultata, kot prva runda, ampak v seštevku je seveda prehitel vse Slivničarje sporoča, ko smo mi že na druženju v Grahovem (Dule z Milanom pride po mene na Pumpo in se prestavimo tja v bife, kjer čaka Mojca in kamor pride s štopom tudi Jože). Mojca gre še enkrat po Erza, mi pa se medtem raztepemo proti domu…