Zjutraj v LJU rahlo dežuje, zato počakam do primarne terapije, na katero se peljem že v močnejšem dežju. Ko končam, še vedno dežuje, zato čakam. Čakam.

Ko le poneha (čeprav je še sluzavo in vse pokrito) se zapeljem v dolino, kjer pa spet rahlo rosi. V popolnem brezveterju.

Po močvirju po levi na staro lokacijo, saj v tem rosenju in mokroti ne bom tvegal z položno novo lokacijo. Postavim (padalo je takoj vlažno), ko se vpenjam, se rosenje še malo pojača. Takoj zalaufan naprej, padalo gre počasi gor, pa na prelomu lepo zagrabi in me drži do kolovoza, kjer se mi sesuje v mokroto močvirja.