Še en lep dan in še malo bolj zgodaj se peljem v Kižlovko (da bom potem lahko šel na zaresno letenje…). Vetra nič, sonček sije, rosa moči čevlje. Razgrnem, se hrbtno vpnem, počakam, da dahne gor, potegnem in po obratu po nekaj korakih speljem (ne bom rekel, da to lokacijo že profi obvladam, saj se bom zarekel in zarečenega kruha…) in nizko nad tlemi do preloma, kjer ostro desno. Drži srednje in me za njivo tik nad tlemi drži do kolovoza.

Potem pa 15 min. na rosni travi pretikam vrvice, saj sem prestopil štrikce, ki so se po obratu na pristanku zataknili za pripeto pohodno palico.

Erzo pa skliče jato že za 10h (za na Lijak), kar mi je prezgodaj in mi ne znese,…

Tako da nič od današnjega zaresnega letenja, saj (med preostalimi potencialnimi kandidati, ki jih gnjavim naslednjo uro za akcijo) ni nobenega resnega interesa za kamorkoli, kjer bi se (še) dalo kaj leteti (JZ veter pa narašča, narašča… v skladu z napovedjo).