Oni 3-je se že odpeljejo dol, jaz pa še iščem kombinacijo s kom za kasneje. Milan predlaga celo popoldansko letenje na Kovku, kar se mi zdi še najbolj smiselno, zato se odpeljem domov. Tej ideji se pridruži tudi Berto in kasneje še Gabor.

Spremljam veter in tisti, ki se jim je najbolj mudilo medtem že scurijo.

No, vsaj nekateri 🙂 .

Ob 15h se dobimo na Vrhniki, kjer se najavi tudi Mojca, ki pa gre strogo na Lijak (kjer jo čaka Dule). Berto prestopi k njej in gasa. Mi 3-je pa v LCja in od zadaj na Kovk, kjer pa sunki prbijajo tudi 12m/s in kjer smo seveda popolnoma sami.

Erzo nas še pred prihodom provocira, da je to napačna izbira (on je odpeljal avto Pojetu v Postojno, sam pa se priklopil Mojci in Bertu in se z njima odpeljal na popravca nazaj dol na Lijak. Oni že štartajo, ko mi še kar čakamo na Kovku, da se umiri in modrujemo.

Končno se okoli 18h le toliko umiri, da začnemo postavljati. Sam se najprej celo javim za šoferja, da potem ne bo problema z logistiko, pa me Gabor in Milan prepričata, da bomo že rešili avto, saj je Mojčina ekipa na Lijaku…

Okoli 18h se torej spravimo v luft (najprej Gabor, pa jaz in še Milan). Ravno takrat prileti Erzo z Lijaka in se nam pridruži v zraku. Potem pa 1.45h popolnoma mirnega večernega letenja kot ga nisem bil deležen že X (10 ?) let, tu pa ne vem, če sploh že kdaj (vetra je sicer bilo dovolj, vendar povsem laminarno, da v resnici ni bilo treba niti enkrat zavrteti).

Čisto v Predmejp, pa nazaj do starta in še enkrat v Predmejo (povratek ven je bil sedaj malo bolj zahteven, saj nas pošteno spusti in tesno ob pobočju lovimo dviganja, da nekako pripeljemo do Hublja). In spet do starta in čez na Vipavo. Erzo je že po prvi rundi odpeljal na Nanos, midva z Milanom (po postaji javlja, da je na Nanosu 10 vetra) pa se dogovoriva, da greva po dolini dokler gre.

Erzo z Nanosa obrne nazaj in pride skoraj do Anje.

Andrej Erznožnik : Kakšen dan! Najprej prezgodaj,1010 z Vrhnike, da na štartu brez varia, kot že povedano. In je prav zanimivo. Potem s Pojetovim avtom do njega v Postojno. Šele letet pa gre Mojca na Lijak, Zoran Kovk. Klikerji mi delajo da se mi z ušes kadi. Zaplenim Pojetu vario in z Mojco nazaj na Lijak! Na štartu s pomočjo Žižmonda rešim še zadnjo oviro – makrame, dvakrat vpet stopim skozi štrike, potem pa popoldanska milina. Nanos miren in brez vetra in vse drži kot še nikoli. In še zadnja naloga, med katero pišem tole: v japankah do štarta, na planoti zdaj 2040 hladno, kjer je Zoranov avto. Tudi tokrat brez Mojce ne bi bilo nič! [12.5.2022 22:47]

Gabor pa se je držal roba Nanosa in prišel nazaj do Anje.

Ostali trije naši Lijakarji so že zdavnaj pristali.

In sedaj štartajo izpod Lijaka z avtom po Erza, ki je kakšnih 500m stran od Anje, kjer je Gabor. Seveda poskušam, da se uskladimo in hkrati na najbolj enostaven način rešimo še našo logistiko, pa to pripelje do navzkrižnih telefonskih debat, ki jih raje ne bom opisoval, saj se še nisem povsem pomiril (in sem vmes že kar resno razmišljal o zamenjavi kluba…). Od mojih predlaganih treh variant enostavne rešitve (očitno samo meni), se na koncu le odločijo za eno in lahko začnem že skoraj v temi končno pospravljati.

Ko končam, pripelje mimo prijazna domačinka iz Podnanosa, ki me odpelje še malo naprej proti Vipavi, kjer se srečava z Milanom. Medtem se odvije varianta 3, kjer ekipa odpelje Erza gor na Kovk (in se od zadaj odpelje naprej proti domu), Erzo pa gre po LCja na start, pobere najprej Gaborja pri Anji in potem še naju ob strelišču…