Danes se mi zdi, da bo čez dan možno lepo zaresno letenje in grem malo prej v Kižlovko.

Sonce sicer že greje dolino, ampak rose na visoki travi je toliko, da sem takoj moker do kolen. Na novi lokaciji v miru postavim in čakam na kakšno sapico (napovedano malo vetra V tendenc, ki bo čez dan obrnilo na JZ, med 500 in 800 jutranja 5st.inverzija, v dolini mir…).

Sonce vseeno že malo zbuja zrak in občasno dahne tudi gor. Počakm hrbtno na sapico v tilnik, potegnem, po obratu lepo dvignjeno padalo usmerjam po travniku dol, ampak zagrabiti kar noče, tako da imam nekaj poskokov do preloma, kjer pa le speljem. Desno v spuščanju mimo njive in nizko nad in skozi gosto travo do kolovoza.

Potem pa usklajevanje za zaresno letenje. Večina jate je že odfrlela ob 10.00 proti Smuku, kar se meni ne zdi najbolj optimalna varianta in bi šel rajši na Kovk delati km (?), ali pa Slivnica, ali…

Po navzkrižnem usklajevanju med preostalimi dosegljivimi (in nedosegljivimi) interesenti, se nekaj po 12.30 na Petrolu v Cerknici zberemo Dušan, Jean, Sašo in jaz. Ko se bašemo v Dušanov transporter, se nedogovorjeno pojavi še Redstar, ki namerava peš gor (robo je predhodno že odložil na vrhu).

Na startu piha (še) občasno malo gor v glavnem pa dol ali od SV ali pa od SZ), je pa močno nakuhano naokoli in si rečemo, da še malo počakamo, saj napoved pravi, da bo bolje (okoli 14h naj bi obrnilo na lep JZ…).

In čakamo in se počasi pripravljamo in čakamo in pripešači gor tudi nov obraz, Jure iz Postojne in potem še Redstar. Delno smo pripravljeni, nekateri inštrumenti že brenčijo in piskajo, po postaji hreščijo padalci s preletov širom po SLO, mi pa še čakamo (piha namreč večinoma od zadaj po hribu dol, kadar ne od SV).

Dušan se loti kompletne obnove vetrokazov po vsem pobočju (s pajsarjem dela nove luknje in 5 kolov opremi s povsem novimi šopi slivniških trakcev – NE završkih, da ne bi kazali v napačno smer, ampak ti se takoj spreobrnejo v završke in tudi kažejo po završko -> dol). Vmes je še nekaj manjših dust devilčkov, kar pa preopremljanja ne moti bistveno.

V trenutku vetrovne nepazljivosti, ko pomotoma pihne rahlo gor, pa Jean potegne in po dolgem laufanju spelje. Najprej lepo zavrti in nabere, potem globoko zacuri, pa se nad Cerknico bori za preživetje in … preživi… za nekaj minut, da … dokončno scuri.

Preopremljanje starta še že skoraj končuje, ko Jean pride gor še enkrat. Redstar se sonči, jaz se sončim, ostali malo pohajkujejo sem in tja, malo tudi pokaplja iz temne gmote na Z… in potem se (po ne vem koliko časa) Tomaž spravi na ogled V starta (ki je za el.pastirjem res solidno porihtan, odkar ga obdeluje živina – pa še nekaj kritičnih borovcev niže spodaj ni več). Tam piha večinoma gor in Tomaž se prestavi tja, nekaj časa pripravlja in starta. In takoj nabere v višave in kmalu izgine neznano kam.

In sedaj pihne tudi na glavnem startu gor (sam sem mnenja, da sicer vleče temna gmota zadaj za Cerknico iz katere kaplja, ampak to nima veze) in takoj se začnemo rihtati še preostali. Odleti Jean in takoj začne nabirati. Odleti še mladenič Jure in najprej zacuri, potem pa zunaj začne nabirati v višave.

Z Dušanom sva že v nizkem startu, ko spet začne pihati od zadaj in od V in čakamo, čakamo (Sašo je v bistvu še spakiran). Po pol ure čakanja, ko sem totalno premočen (od vročine in teže in napetosti) in se mi že megli pred očmi, odstopim in začnem pospravljati (vmes se je tudi močno zaprlo vse naokoli, proti Snežniku je vse črno in zavese dežja), medtem pa Jure v višavah pod sivo gmoto nad nami vleče ušesa…

Dušan še malo čaka, potem pospravi tudi sam. Sašo odpelje dol Jeanov avto in naju počaka pri Petrolu, da še malo pomodrujemo ob hladnem pivu. Močna ploha nas kmalu spodbudi, da se raztepemo…