Po Kižlovki sprva že nameravam domov, pa se mi vseeno zdi, da bi bilo mogoče še kaj odleteti in pokličem Pojetovega Jožeta, saj ga vidim lociranega na Zavrhu. Javi se s pristanka pod Zavrhom, kamor sta šla scurit z Milanom (ki tudi ni bil zadovoljen na dopoldanski Slevici). Jože upa, da bo zdaj bolje na Korenu (kjer naj bi obrnilo na JZ) in lobira za tja, češ da je tudi Milan za. V tej soparni vročini me sicer preveč ne vleče, ampak zaresen let je pa le zaresen let in potrdim.

Med potjo še Erza malo podražim, če se pridruži, pa ga ne zanima, zato pa naše namene takoj objavi na KLV Jati (Telegram). Na južni obvoznici padem v zastoj, tako, da se moj prihod podaljša, vendar moreta tudi Milan in Jože še rešiti avto z Zavrha.

In ko pridem do ŠPH, je že potrjena številčna jata, ki se počasi zbira: Gabor direkt iz službe, Mojca in Dule, Potrebuješev Andrej in seveda Jože in Milan. Nekateri navijajo za Slevico, drugi za Koreno (glede na izkušnje zadnjih letov, sem strogo za Koreno, ki mi je dosti bolj simpatično – pa tudi če malo dol piha…) Vsi se zbašemo v Andrejev kombi in gor za ovinek na Korenu in skozi gozdiček od zadaj na start.

Postaja spet javlja šibek SV, ki ga tudi konkretno čutimo. Pridruži se nam še Cilenškov Gregor (ki so ga tudi zadržali zastoji na AC). Prvi začnem postavljati, medtem, ko drugi taktizirajo. Ko se mi zdi, da rahlo pihne gor, potegnem hrbtno in lepo dvignem, vendar po obratu, kljub laufanju po strmem hribu dol, noče zagrabiti in na koncu prekinem.

Vse teče z mene, ko prištorkljam gor. Tudi ostali se že pripravljajo. Trakci večinoma kažejo več ali manj vetra od zadaj dol. Še Jože, Mojca in Milan poskušajo, pa jim ne uspe odleteti in ponovno postavljajo.

Sedaj smo bolj potrpežjivi in čakamo na malo več vetra po pobočju gor. Prve pravosmerne sapice izkoristi Jože, potem še Milan in kot tretji sem jaz. Malo zavjugamo sem in tja in pristanemo pri ŠPH.

Tudi ostali so že v zraku in se nam z več ali manj vjuganja (in temu ustrezne zakasnitve) postopoma pridružijo.

Dule pripelje avto dol. Jože se poslovi, Milan pa lobira še za en poskus, saj je itak treba peljati Gregorja gor po njegov avto, postaja pa tudi baje javlja J, JZ… Javim se za šoferja. Gregor reši svoj avto, Milan pa v drugo na start Koreno.

Ko pridem dol, se prisotni še malo podružimo v bifeju…