Danes je napovedan lep dan, brez neviht, vendar je problem, kam. Na Gorenjskem je manj vetra, na Primorskem pa vročina in obilica JZ, Z. Ker smo člani Jate (kljub medsebojnemu usklajevanju) neusklajeni, Erzo na koncu razpiše dve varianti: A-Ambrož in B-Primorska.

Kraševci gredo na Slavnik, Slivnica, Strmca in Vremščica postopoma jačajo, na Ambrož pa me ne mika (3 razlogi: 1. nazadnje sem na Ambrotu doživel amnezijo, 2. sedež je pod Safety Note Info o možnih napakah na gurtnah za reševalno padalo in ga od dobljene info še nisem preveril, saj je treba izkopati tudi rezervno padalo, 3. danes si želim le nekaj mirnega lokalnega jadranja…). Ko že hočem na Primorsko, pa spet zastoji na J in Z LJU obvoznici, zato obrnem pod Ambrota.

Tu se počasi vsi zainteresirani zbiramo pod žgočim soncem (za Primorsko ni bilo kandidata, razen Duleta): Primož Bergant, Jasna in Klemen in jaz se zapeljemo gor z Jasninim avtom, saj so Erzo, Mikljev Andrej in Gabor v Erzovem avtu pristanek kar obšli.

S pomočjo palic le pritovorim svojo težko robo na start, kjer so trije zmajarji v zaključni fazi priprav. Poleg naše jate je še nekaj drugih (Jugo, Razdevšek,…). Malo modrujemo in čakamo, da zmajarji vzletijo. Vmes se postopoma tudi že pripravljamo, jaz prav na vrhu nad zmajarji. Klemen mi pomaga malo dodatno naštelati zic (kar se kasneje izkaže za optimalno).

Končno je start prazen in prva odleti Jasna, za njo še Erzo. Klemen bdi nad mano. Po prvem dvigu me noče vzeti in prekinem na spodnjem delu starta. Ostali mi samo malo prestavijo padalo gor in ga razgrnejo, da v drugo uspešno speljem.

Pred poseko takoj dobim dviganje in navijam do 1900. Vmes se malo prilagajam dodatno naštelanemu sedežu, ki se mi zdi sedaj res optimalen. Je pa kokpit spet potlačen, tako da v bleščavi ne vidim dobro na displej. Ko si ga končno le nekako naštelam, pa ugotovim, da je Naviter zmrznjen (kaže fiksno zamrznjeno sliko in ga tudi ugasniti ni mogoče, grrrrr…). Na telefonu pa komaj kaj razberem (prvič po nekaj letih sem si nataknil sončna očala, ki pa meni na telefonskem zaslonu očitno precej zmanjšajo vidljivost slike, grrrrr…), pa saj tudi ni nastavljen za letenje, bolj mi je kot pomočnik v stebrih.

Torej sem v bistvu brez instrumentov, ampak naenkrat sem popolnoma pomirjen in se posvetim samo jadranju (saj sem si danes vendar želel samo nekaj mirnega lokalnega jadranja). Zapeljem proti Krvavcu, tam nič ne naberem in se v curaži vrnem nazaj. Spet vrtim in nabiram okoli starta (nekatere vidim nizko spodaj, nekatere pa tudi že proti Potoški. Potem se zapeljem bolj ven proti Štefanji, še tu malo povrtim in se lepo visok odpeljem čez Grad proti V in še nekaj časa drajsam po Grajcu sem in tja, dokler mi ni že zadosti (saj je gotovo že 1h napolnjena) in se odpeljem na pristanek.

Pa ni bila ena ura, ampak le 57 min 🙂 .

Tu, na pristanku, pospravljen že čaka Bergantov Primož.

Najprej pospravim samo padalo, vmes pa Jasna sporoči, da je scurila blizu Golnika, Erzo pa da je v Križah.

Primož gre v njuno reševanje, sam pa se lotim elektronike (reset Naviterja, potem dela OK, backup leta imam s FlyMe na telefonu…). Potem preverim še sedež in gurtne rezerve so varnostno OK !!! Pri tem se še naučim (?!) vstavljati rezervo (ob nasvetih sodelujočih 🙂 ).

Vmes pripešači (+ štop) Andrej s kraja svojega pristanka.

Pristane še Klemen, ki je edini od naših pririnil nazaj pod Ambrota.

Klemen Jazbec : Šibka termika in trening potrpljenja. Od napovedanega zahodnika skoraj nič, predvsem od Tolstega pa precej vzhodne tendence in počasno guncanje nazaj do pristanka. Pravi poletni dan 😅 [4.6.2022 20:03]

Primož pripelje Erza in Jasno, Jugotova ekipa pa Gaborja.

Malo še motovilimo z mojo rezervo (če je res OK vstavljena), potem gresta Jasna in Andrej gor po avte, Primož pa z njima še na dodaten polet.

Erzo, Gabor, Klemen in jaz pa z opremo vseh pod Jenkovo na zasluženo zaključno druženje ob hladnem radlerju, ki se sprevrže še v prenajedanje, pri katerem se potem pridružijo še ostali…