Potem se kmalu začnem dogovarjati za resno letenje (v igri vidim predvsem Zavrh), pa ni pravega interesa (češ da bo kmalu izbruhnil SV na polno in še malo počakajmo…).

Ko se končno dogovorimo za akcijo, je ura praktično že 15h. Jutranji prekrasen dan z lepimi in hitrimi bazicami se je prelevil v skoraj popolno pokritost z mestoma temnimi gmotami (kar z žalostjo opazujem med vožnjo in sem že skoraj na tem, da obrnem).

Gaborja poberem na Šodru ob 15.20 (dopoldanski večkilometerski zastoji so se do sedaj že razblinili); Milana ob 15.40 dočakava pri Škorpijonu. Potem pa na prašni cesti pristanka, pod temino nad Zavrhom, modrujemo kakšno uro, ali je vetra premalo, ali preveč, ali ima smisel gor ali ne…Gabor strogo navija za gor, mene je že vse minilo (Pojetov Jože – s pristanka pri Erzovi domačiji – po jadranju s Planine poroča o razrukanem ozračju, na Vrhniki je vetra 25km/h, na Zavrhu 5-7/8-10 s sunkovitimi spremembami, tu spodaj pa klobasa visi ob drogu).

Ko veter na Zavrhu v sunkih končno pade pod 6, pa je tudi Milče za akcijo … in na Zavrh in na start in takoj začnemo postavljati. Ob našem prihodu je le malo vetra, vendar oblaki zgoraj razpadajo, občasno posije sonček, veter pa začne spet jačati.

Milan in Gabor mi pomagata nameščati padalo, ko v prvih treh poskusih ne uspem odleteti (zdi se mi, kot da je padalo nekje zataknjeno, ob dvigih je vetra premalo, Milan krivi stranski veter, kasneje na pristanku pa najdem pretrgan plašč štrikca, ki se še drži skupaj v jedru…).

Ko v četrto lepo odletim, me sprva samo lifta v vožnji ven. Bolj zunaj okoli Trebelnika v višini grebena in do Javorča. Obrnem in nazaj sprva nižje in potem v dviganju proti startu, kjer vidim Gabora lepo nad grebenom in Milana dokaj nizkega, ko ob poznem startu (po mojem odletu je veter močno pojačal in je kar trajalo, da je odletel Gabor in še kar nekaj za njim tudi Milan) res nizek leti okoli Trebelnika (v bistvu ga že odpišem).

Obrnem in nazaj v smeri Vrhnike, sedaj nekaj nižji. Milana nizkega kar drži ob pobočju, Gabor obrne visok nad Javorčem. Sam obrnem v drugo pod vrhom Javorča in poskušam še kaj pobrati, pa ni več lepega dviganja, kot prvič, vendar ob pobočju kar drži vse do Trebelnika. V zraku vidim tudi Jožeta, ki se vrača od Bistre še nižji kot jaz in je že v pristajalni fazi pri Petrolu.

V prvem trenutku hočem s svojo višino zadnjo stranico raztegniti dokler bo šlo – in šlo bi gotovo do Zabočeva – potem pa se le zadržim (kako pa bo z logistiko, če bosta Milan in Gabor potegnila proti Verdu, Jože pa ima tudi avto zgoraj…) in obrnem nazaj v veter in po polžje na uradni pristanek.

No, sem pa vsaj uro naklepal…

Med mojim pospravljanjem Milan javi, da je scuril na poti nazaj od Bistre.

Jože po telefonu razodene, da sploh ni imel več avta zgoraj, ker je pri gasilcih našel voznika, ki mu ga je spravil do Petrola… Gabor pa se javi z Verda, blizu svojega avta…

Andrej Erznožnik : Sm te vidu [11.6.2022 18:43] Jože Poje : Jaz tudi! [11.6.2022 18:52]

Ko pospravim, Milan že pripešači do Škorpijona in z njegovim avtom v zahajajočem soncu gor na Zavrh in peš (brez opreme) na start po LCja (kjer pa še okoli 19.30h piha prav lepo laminarno 4/6 po griču gor)…