Danes pa spet ob normalni uri v Kižlovko (seveda, ko sonček že naredi nekaj termike). Sondaža bolj slaba, napovedan veter od tu in tam, v dolinici prbija sonce in totalno brezveterje.

Najprej iščem svoj ogromen šop ključev (od stanovanja in vsega, za kar jih uporabljam, ali pa jih že leta ne več,…), ki ga pogrešam od včeraj. Na kraju, kjer puščam LCja se po minutki iskanja zableščijo na snopu sušečega sena (še dobro, da ni prišel gazda navsezgodaj z mašino obračat sena…), na tem delu travnika, ki je bil pokošen včeraj.

Vesel kot radio se odpravim skozi džunglo na Novo lokacijo. Občasno potegne od leve, po griču gor pa ne, zato podaljšam na (že zdavnaj) pokošeno Staro lokacijo. Tu pa celo potegne po pobočju občasno gor, zato postavim in se vpnem hrbtno celo malo višje, na bolj ravnem delu nad zgornjim prelomom.

Ko spet potegne gor, dvignem padalo in po obratu po dveh korakih stopim v zrak. Na prelomu me še malo dvigne, da z lepo višino preletim mlado koruzo in džunglo spodnjega travnika in stopim na tla prav na kolovoz.

Spet en lep letek po kar nekaj težavnih dneh.

Naberem padalo in do LCja. Ko ga zbašem v avto pa kapo na glavo (da mi ne skuri vsebine) in v iskanje včeraj izgubljene pohodne palice…

Kar nekaj časa se prebijam skozi džunglo gor in dol v področju včerajšnje prve špure (pazim, da vseeno ne potacam preveč trave), vendar neuspešno. Na koncu, na pol v vročinskem deliriju, odracam nazaj do LCja in se počutim kot semenarna, saj sem od čevljev do vratu poln semen…