Zjutraj je danes za spoznanje hladneje in dokaj pokrito, pa veter V, JV smeri in sondaža od podna gor položena v levo.

Ko se ustavim v Kižlovki pa je sonce že stopilo pokritost in že spet pošteno greje dolino. Dobra sondaža pa se tudi kaže v občasnih močnih sunkih vetra od tu in tam, da okoliška drevesa glasno zašumijo, ko hodim gor. Na Novi lokaciji postanem le za trenutek, saj ne verjamem lažnemu miru pod robom gozda in občasnim sunkom od JZ,Z.

Na Stari lokaciji raztegnem in se hrbtno vpnem in čakam na sunek po hribu gor. Vmes mi malo posvaljka padalo sunek od zgoraj dol, vendar naslednji vetrič od spodaj padalo poravna in ga hitro potegnem in lepo dvignem.

Pa se prehitro obrnem (ne da bi dobro preveril kupolo) in me zelo vleče v levo, ko vseeno potisnem in speljem. Šele v zraku vidim, da imam na levi konkretno kravato, ki jo moram močno kompenzirati z desno komando = splošno bremzanje na polno (sicer bi me odneslo v levo v mlado koruzo). In samo stopim na tla ob vznožju hriba ob koruznem polju.

Čeprav mi je let zabeležilo si ga ne priznam…

Nabrano padalo čez ramo in (s pohodno palico pripeto na hrbtu) po levi gor (že kar zmorem tudi to…).

Ponovno postavim in čakam hrbtno vpet. Sunki so sedaj precej močnejši od spodaj gor, pa tudi od zgoraj dol, vendar mi tovrstni na srečo le malo zaviha zadnji rob padala (brez svaljkanja). Potegnem ga ob naslednjem sunku gor in mi ga butne nad mene, zabremzam, da me po obratu skoraj pošlepa na levo in butne padalo na tla. Samo obrnem se in ga spet dvignem, pa je sunek tako močan, da se moram po obratu skoraj uleči naprej in potisniti gurtne z rokami naprej, da speljem. In se zapeljem nad dolinico, malo me celo dvigne, da pristanem z močnim vetrom v hrbet (ki mi padalo potegne pred mene)…

Tega si pa priznam 🙂