Spet standarden dan brez dežja (dejanskega ali napovedanega): močna inverzija do 900, megličavost nad LJU se ravno razkraja, ko se peljem v Kižlovko, sonce že segreva dolinico. Sem malo kasneje kot sicer, saj je bilo prej še vse pokrito (pa še nedelja je 🙂 ).

Ko hodim gor po levi, rahlo pihlja po griču gor, zato povprek čez travnik podaljšam na Novo lokacijo. Enakomerno pihlja gor tudi tu (vendar še bolj šibko), ko postavljam in se hrbtno vpnem.

Po potegu lepo dvignem padalo in po obratu zalaufam in me drži, speljem, vendar sem prenizek in pred prelomom podrajsam z ritjo po tleh in obsedim. Naberem in še enkrat gor.

Drugi dvig je podoben, po nekaj korakih speljem, pa zaradi varnosti še en poskok, da se lepo zapeljem čez prelom. Ostro desno in po maslu nad koruzo, vendar me drži komaj do kolovoza.