Inverzija zjutraj od podna do 800. Počakam, da sonček malo raztopi mrč in se spravim v Kižlovko. V dolinici popoln mir, na poti gor rahlo pihlja po griču gor (termika) in na Stari lokacijo idealno: enakomerna sapica gor.

Postavim, hrbtno dvignem in se po putru zapeljem še kar nekaj čez kolovoz.

Takšna nežna sapica gor se mi zdi idealna za še en poskus ponovnega uvajanja za Run&Fly. Rukzakec na hrbet in “lahkotno” gor. Potegnem krpico iz vrečke in malo razgrnem. Potem pa kar hrbtno v tangice (to mi zdaj že kar gre; pa naučil sem se, da je najbolje ročko od obeh komand kar zvezati skupaj pri pospravljanju, da se pri teh nevidnih štrikcih potem na startu ne loviš, če je vse prav obrnjeno…).

Dvakrat hrbtno cuknem padalček, da se malo namesti v zidek in v tretje dvignem, da obstoji nad mano. Po obratu pa moram kar steči, da me na prelomu lepo vzame. Najprej me spusti, potem pa drži, da stopim na tla nekaj pred kolovozom.

Še malo dvigujem krpico preden pospravim.