Ko se zjutraj zbudim, na polno uliva. Čakam, da poneha in se še vse malo odteče preden zapeljem proti Kižlovki (sonda položena v levo od podna gor, nežen V, SV, vevški dimi pokonci…). Ko ustavim na kolovozu pa že sramežljivo pokukajo prvi sončni žarki skozi nizke oblake. Vendar je na poti gor vse mokro (takoj premočeni čevlji) in zatohla, topla vlaga, da mi je prav neugodno.

Na Stari lokaciji postavim (tla sploh niso kaj dosti mokra, ker je zemlja očitno preveč suha in je sproti vse popivnala). Rahlo in enakomerno diha zrak po pobočju gor. Takoj potegnem hrbtno, po obratu po šolsko speljem in po putru do kolovoza in še čez (le za spoznanje krajše kot včeraj).