Ko sonce že pogreje Kižlovko (inverzija na 600, spodaj še SV, zgoraj JZ), se zapeljeva v dolinico s sekundantko. Levo od koruze na Staro lokacijo, kjer piha lepo gor. Padalo razgrnjeno še preden sem v tangicah.

Hrbtno dvignem in padalo, ki kar skoči gor in me takoj vzame. Zunaj pa še malo dvigne in drži, drži, drži še daleč čez kolovoz. Padalo pade na tla šele proti koncu spodnjega travnika.

Rekord Kižlovke 🙂 .

Za zaresno letenje se dogovorimo za Slivnico. Vendar za najbolj zgodaj (12h) forsira Pojetov Jože, ki prepriča še Milana in gresta tja čez Rakitno. Druga skupina (Suša, Slejkotova Tom in Urša) pa skozi zastoje v Ceknico, kjer čaka Mega in peš gor.

Sam se dogovorim z Jeanom, da mu pripeljem na Slivnico tandem klienta iz LJU. In ker so zastoji od J AC pa vse do Unca, se tudi midva zapeljeva čez Rakitno, kar nama vzame dodatno uro (po AC bi pa zastoji vzeli 2h).

Ko se pripeljeva na Pumpo, me pričakata Emil in Sašo, ki sta po razburkanem letenju že na tleh.

Jean je šel pobrati tudi Jožeta in Milana, ki sta bila tudi že splaknjena nekje pri Martinjaku.

Ko pridejo na Petrol, je tudi Mega po H&F na tleh.

Le Suša in Tom sta pobrala v višave in se odpeljala na Vrhniko.

Z Emilom naloživa v najina avta vse prisotne in gor (itak je treba rešiti avte z vrha, Mega pa je zraven za šoferja LCja).

Na startu piha idealno (rahlo močno) gor. Ker pa koprena vedno bolj zapira nebo, kar nekaj cincamo. Pa Jože (ki “danes ne bo več letel”, saj je vesel, da je “preživel” razmetavanje in zapiranje padala) postavi in se odlifta v vedno močnejšem Z s spodnjega platoja.

Potem se postavi tudi tandemist Jean s klientom Galom (sinom mojega nekdanjega sodelavca še iz časov IJS, kot sem zvedel med odisejado iz LJU) in ob pomoči Mega in Saša čakata na pravi trenutek. Ko ta končno pride, v tretjem poskusu odletita in se počasi čez ves greben in Cerknico odpeljeta na pristanek.

Veter gor se sicer malo popravi, pa spet pojača in ostali samo še odpeljemo avte dol in razlaz.