Danes podobno kot včeraj: zjutraj rahla inverzija do 800, spodaj kar nekaj, višje Z, JZ, še dosti višje pa sonce. Spet počakam, da to dotično sonce malo pogreje, preden se zapeljem v Kižlovko.

Po levi se mimo koruze odpravim na Staro, pa me že po nekaj korakih na ravnem travniku špikne nad levim gležnjem (si kaj pretegnem, me uščipne živec,… ???), da se moram kar ustaviti in komaj nadaljujem ter s težavo prišepam na griček. Tu pa bolečina poneha (le rahlo jo še čutim) in takoj postavim (preden si bolečina premisli).

Ker piha enakomerno rahlo gor po pobočju (idealno), takoj potegnem hrbtno in speljem po obratu po dveh korakih. Lepo drži, drži, vendar malo manj kot včeraj.

Ko iz rose v senci naberem padalo, pa spet bolečina, da komaj prišepam do LCja. Pa naj kdo reče da letenje ni zdravilno, oziroma da Kižlovka ni pravi rehabilitacijski center za letalce 🙂 …