Za danes je napovedanega že od noči naprej še več JZ kot včeraj, z občasnimi plohami in dežjem čez dan. Proti jutru gre čez LJU ena ploha, ki pa je ob prvem svitu ni več. Ker sem nervozen, kaj bo, se počasi zdevam od doma po mokroti proti Kižlovki (od Sostrega naprej so ceste celo delno suhe).

V zgodnji Kižlovki tropsko vlažno in toplo brezveterje in celo čevlje mi ne premoči na poti mimo bivše koruze na Staro. Na startu razgrnem počasi, ob stalnem zlivanju zraka po hribu dol (nebo pa grdo temačno, kot da se bo ravnokar ulilo, nizki oblaki šibajo ekspresno od Z, kasneje videna sondaža super).

Prvi hrbtni dvig se konča z ohlapno dvignjenim padalom (ki je že/še rahlo vlažno). Prekinem in še enkrat postavim.

V drugo čakam na čudež, vpet za naprej, pa se mi brez milosti konstantno zliva zrak za vrat. Kar dolgo časa upam, pa nič. Na koncu v takem potegnem, padalo zaostaja, pa do roba le zleze nad mene, da tu speljem.

Najprej me močno spusti (ampak ne tako, kot včeraj, ko sem kar padel v zračno luknjo…), potem pa dvigne gor čez bivšo koruzo in po putru nizko nad tlemi še malo čez kolovoz.