Zaradi primarne terapije grem danes v Kižlovko bolj zgodaj. Megla do podna že od doma (sicer inverzija do 1100, zmeren SV) in iz nje se vse cedi. V Kižlovki se na start ne vidi. Ker sem ves čas vožnje sem z brisalci brisal mokre šipe, parkiram zopet tik pod pobočjem, da bo izpostavljenost rinfuzo posušene cote čimkrajša na poti gor.

Kar naravnost gor v strmino pobočja zagazim po rosi. Ko po najkrajši (in najbolj strmi) poti pridem na Staro, padalo začuda ni vlažno. Previdno postavim in ker diha rahlo po griču gor, takoj potegnem.

Po obratu me lepo vzame in skozi meglo se po meglenem putru zapeljem do kolovoza.

Ko coto nosim po kolovozu okoli polja do LCja, pa je napojena kot je običajno zadnje dni…