Ko opravim primarno terapijo in še nekaj zemeljskih obveznosti, se mi pokaže prilika za letenje. Čeprav je bolj kilav dan, pomislim vsaj na Koreno. In pokličem Erza, ki se javi ravno s pristanka v Horjulu.

Še Milče sprva potrdi, pa potem odpove, ko se že vozim proti Horjulu. Erzo obljubi, da bo organiziral podporo, če pridem do ŠPH.

Ko se ustavim na parkingu, je Lin že na sredi H na Koreno in zapeljem kar gor. Naštimam se pri LCju in na start, kjer se hladen zrak nežno zliva od zadaj čez hrib. Postavim v (še mokro) travo in počakam na nulo. Kljub brezveterju potegnem hrbtno in lepo spravim Rooka nad sebe, po obratu pa moram poteči še čez potko, da me vzame, ravno ko Lin pripešači na start.

V popolni pokritosti in miru priletim kar visoko nad ŠPH in pristanem.

Ko pospravim, pristane tudi Lin.

Počakam, da pospravi še on, potem pa me zapelje gor po LCja. Po dolgem času spet en let za potešitev 🙂 .