Najprej se zjutraj dogovarjamo, da bo danes mogoče Zavrh (ali Ambrož),… potem pa moram na primarno terapijo.

Po terapiji se izkaže, da je Milan že realiziral svoje želje, Erzo pa je ravno v Vodicah, na poti pod Krvavec. Predhodno sonce in modro nebo se je v 1h spremenilo v temino oblakov. Erzo me je pripravljen počakati pod Ambrožem, saj nima prevelike prednosti, šofer(ka) pa je tudi zagotovljen(a).

In res sem kmalu na pristanku, kjer si nataknem še letalne cape čez terapevtske in gor. Na Ambrožarja, saj je danes bistven štart in (obema) čimlažji dostop. Skoraj točno 7 let je, kar sem zadnjič odletel tukaj (22.12.2015 !?).

Kar ob avtu se naštimam in dol na travnik, kjer Erzo že ves napet lovi nulco, saj občasno piha od zadaj dol. Obema prvi dvig ne uspe, zato pa je drugi uspešen za oba.

Toneva, vendar je višine toliko, da po dolgem času spet uživam v razgledih po okolici Krvavca v popolnoma mirnem ozračju. Kar je tudi Erzo sproti beležil

Na Grajcu malo drži (no, curaža se zmanjša), podaljšam naprej skoraj do Strmola, kjer obrnem, medtem ko Erzo pristaja na travnikih še naprej od Strmola.

Nazaj na uraden pristanek, kjer v popolnem brezveterju pristanem zraven LCja.

Pospravim in pod Jenkovo na zaključno druženje ob radlerju in picah