Danes napovedan lep dan in bi kar nekam šel zares leteti. Sprva je ideja za Kovk, ki se mi ne zdi preveč obetaven, saj naj bi dopoldanski SV šele pozno obrnil. Potem je ideja, da se priključimo Suševemu Primožu, ki vabi na Slevico, kar zelo ustreza Pojetovemu Jožetu zaradi popoldanskih službenih obveznosti. Na koncu Pojetov Jože skliče zbor ob 11h na Vrhniki za Slivnico, kjer že nekaj časa kaže J (sem pa v sebi skeptičen do takele Slivnice zaradi generalnega SV).

Zaradi varnosti (da bom imel vso zalogo svojih padal na izbiro…) se na Vrhniki javim za prevoz in Jože in Milan se naložita.

Na Pumpi naložimo še Štusejevega Dušana in gor.

Odločim se za težko opremo, saj ob prihodu postaja še vedno kaže jug (hvala Dušan za transport na start in nadaljno podpororo pri rolanju padala…). Ampak, ko hočemo začeti postavljati, pa standardna lanskoletna Slivnica = obrne na V, pa SV, pa tudi dol, pa sem in tja, samo gor ne več.

Pride še Kurnikova Ana in udariva debato o poškodbah… Debata je obsežna, vendar kljub obilici pretečenega časa sprememb ni (noče pihniti gor in tudi vse bolj se pokriva – prej bele baze postanejo temne in se zgostijo in narastejo).

Ostali gredo na V rob preverjat tamkajšnje stanje, pa ni bistvene razlike. Počasi se z Jožetom opremiva in pod vso težo vztrajam na glavnem startu, Jože pa se prestavi na V start in odleti. Najprej pošteno zacuri, potem pobere v višave.

Tudi Ana se prestavi in nekajkrat poskuša odleteteti. Še MIlan in Dušan preneseta opremo tja, potem pa malo posije sonček in se spet pokrije – in pihne rahlo gor. Moj prvi dvig je prešibek, popravim zidek na vetrčku v drugo in v tretje dvignem lepo hrbtno, potem pa moram po obratu kar potisniti bolj proti levi v veter (in ob poskakovanju začutim nogo…) in speljem.

Pred startom je najprej precej razrukano, malo bolj spredaj v desno pa dobim močno dviganje do 1600. Jože mi je že zdavnaj izginil, vidim pa Ano, ki tudi uspe odleteti in kmalu okoli vrha tudi nabira v višave. Odletiva bolj ven v smeri Dolenje vasi, pa nekaj časa lepo drži in piska, potem pa (meni) samo še dol (kaže mi SZ, ki se zliva čez greben Slivnice). Ana odpelje še naprej ven, sam grem nazaj na greben, nekaj naberem in se vrnem pred start, kjer Milan in Dušan žalostno ždita, saj očitno piha od zadaj dol…

Vidim Ano vso nizko, ki se odpelje pristati.

Ker je vse pokrito in mračno, se tudi sam odpeljem po grebenu proti Cerknici, kjer zgleda malo bolj svetlo. Nad mesto pridem s 1100 in mislim v velikem loku pristati pri Pumpi, pa imam toliko višine, da potegnem še malo naprej v smeri Podskrajnika. In dobim šibko dviganje in zavrtim in vrtim… in me v rahlem zanosu dviguje v smeri Rakeka. Vidim, da sta tudi Milan in Dušan v zraku. Odločim se in se odpeljem v smeri Rakeka, ves čas v rahlem dviganju (brez vrtenja) pod bazo. S 1800 pridem nad Unec in podaljšam naprej nad Planinsko polje. Ciljam na Logatec, saj mi Naviter kaže V, JV.

Zdaj sem v modrini z nekaj bazami in gre samo še dol ob prikazanem SZ, ki me tudi v resnici vedno bolj ustavlja. Pred Grčarevcem se obrnem in pod Grmado, da šolsko nežno pristanem v Lipljah.

Milan in Dušan sta tudi že na tleh.

Jože pa še kar jadra nekje nad Ljubljano !!!

Pokličem Mega, ki me pride reševati, še predno pospravim do konca. Dušan gre po Milana, Mega pa me preda Mojci in Duletu, ki prihajata na popoldansko (bolj mirno) letenje. Ko Mojca pripelje na vrh, je poleg LCja še nekaj avtov – v zraku so Sašo in Martin

in Emil, ki pristane, ko sem jaz z Milanom in Dušanom že spodaj na Pumpi v “analizi” današnjega letenja.

Jože je svoje zemeljsko – nezemeljske obveznosti iz zraka predal namestniku in sam vztrajal dokler je šlo – do konca…

Tudi Mojca je lepo odletela.

Primož pa je na Slevici odpeljal nov rekord, vreden posebne obravnave !!!