Danes napovedano poslabšanje s krajevnim dežjem tu in tam, zato nič planov za resno letenje. Ker pa v LJU moča kar noče priti, se spravim v Kižlovko.

Klepetava z lastnikom polja v brezveterju in nebesni pokritosti ob svežem vonju gnojenja. Ker se mu ne ljubi na vrh, me zadolži, da pregledam, koliko je njegov zgornji travnik (= Nova lokacija) razrit s strani divjih prascev. Odšantam gor po desni mimo Lovske, obhodim njegov travnik (kjer trava točno na njegovi parceli že lepo zeleni) do Stare lokacije (inkriminirani travnik zgornjega lastnika…), kjer pa so ogromne luknje prascev lepo sanirane (pomulčane in povaljane in pobranane (?)), borna trava pa vsa suha in porumenela.

Razgrnem in v rahli sapici gor potegnem hrbtno, pa po obratu in nekaj korakih samo zložim padalo na stran.

V drugo zopet hrbtno dvignem in po šolsko odletim. Umirjeno drži (brezveterje) do kolovoza.

Po izhodu iz potoka zavijem na kmetijo desno in lastniku (na njegovo veselje) poročam o intaktnosti in ozelenitvi njegovega dela travnika 🙂 .