Danes napovedan lep dan z veliko sonca in poletne toplote (bilo pa naj bi brez baz…) z JZ vetrom, ki bo čez dan jačal (da o termiki ne govorimo).
Že zvečer pride po Telegramu redka pobuda z Megove strani za Goljak (ki ji botruje Manca) in ko preverjam napoved, PP res pravi, da bo tam veter manj jačal, kot sicer v centralni SLO. Zborna ura je sicer predlagana za 8.30 na Vrhniki, pa jo potem zglihamo na 9.30. Nova članica Jate – Dergančeva Mojca se prijavi in po medsobojni uskladitvi me zjutraj pobere pri mojem Hoferju.
Na Vrhniki naloživa še Manco na Železniški (se vidi, da že dolgo ni bila z nami, saj je zborna lokacija že kar nekaj časa na šodru pod Petrolom), kjer je proti pričakovanjem celo našla parkirni prostor. Do Unca neuspešno poskušam dobiti kakšen lokalni prevoz iz Ilirske na Goljak, pa je od vseh 6 klicanih na dopustu natanko vseh 6…
Zato se Manca na Uncu preloži k Megu in v konvoju (avta 2, tako da bomo imeli samozadostno logistiko) do Zabič, kjer se pred trgovino z Mojco preloživa k Megu in Manci in gor. Že na parkingu pod startom rahlo piha, ko pridemo na start pa idealno po griču gor (razen trenutnih močnejših vložkov). Megov moto zadnjih skupnih letov je “Ni kaj čakati, lahko bo samo še slabše…”, zato zakoj postavimo. Pod budnim nadzorom ostalih treh uspem (po prvem neuspelem dvigu) v drugo lepo dvigniti mojega šuštečega Maestra in po gostih šopih trave (lahko bi kdo pokosil ta lepi štart 😉 ) speljati v luft.
Kljub dokaj močnemu nasprotnemu vetru pridem brez problemov in visoko na spodnji rob platoja, kjer po nekaj iskanja najdem steber do 1700. Medtem so tudi ostali v luftu. Obe dekleti prideta pod rob platoja in Mojca po nekaj borbe pristane pri avtu.
Mojčin let
Andrej Erznožnik : Sem slišal kot da je bilo 45 min [15.7.2023 18:44] Frenk Lokovšek : Bravo Mojca…….. 👏😀🪂 [15.7.2023 19:24]
Manca pa kar nizka ob pobočju rine naprej mimo Kozleka kjer sam rahlo popravim višino, Mega se pa itak vozi zunaj nad dolino in komaj kdaj zavrti, višino pa kar drži okoli 1000. Manca se še malo bori pod Ahacem in se potem zapelje pristat na travnike pri šoli.
Mega pa pod Ahacem najde dviganje (v katerem se mu pridružim) do 1200 in po postaji objavi, da gre nazaj na uraden pristanek do Mojce, da rešita njegov avto zgoraj.
Megov let
Sam v tem res močnem dviganju nabiram do 1300 (se že vidim, kako bom nabral do 2000, potem pa nazaj čez Volovljo reber in dalje…) , ko me precej grobo izpljune iz stebra z zaklofano desno stranjo. Iščem tu in tam v razbutanem dviganju, pa generalno scurim precej pod vrh in že gledam Manco, ki pospravlja padalo na travniku, da se ji pridružim na tleh.
Pa ta Ahac spet nekaj buta sem in tja in se počasi pajsam nad vrh in potem zapeljem naprej proti Ilirski nad Solne, pa še kar počasi dviguje. In ker s 1100 lepo vidim Šembije, se zapeljem pravokotno nazaj z mislijo (vsaj) na Knežak, pa me veter v hrbet samo splakne dol na travnik pri Šembijah brez enega samega piska (pa z nekaj brundanja zaradi močnega spuščanja…).
Zoranov let
Počasi pospravim (po tleh kar piha J,JZ) in odcapljam do glavne ceste, kjer v senčki počakam prevoz.
Med namakanjem svojih grl v bifeju nekje pri Knežaku pa pokliče še Mlakarjev Miha, da ga potem poberemo v Pivki in ga Mega dostavi na avtobusno v Postojno. Mi 3je pa na Vrhniko in potem v LJU (celo brez vsakršnih konkretnih zastojev 🙂 ).
Super dan je bil, le vročina ni popustila vse do 1500…