Danes naj bi bil kar v redu dan (brez tornada, vesoljnega neurja, toče,… skratka brez vremenskih pojavov zadnjih dni…) s postopnim močnejšim JZ popoldne. Zjutraj je še vse mirno, zato razmišljam o Slivnici. Je pa zjutraj inverzija (do 1200) in čez Cerkniško polje megleno morje. To se razkroji, hkrati pa se že delajo baze. Z Megom rečeva na Pumpi ob 12h.

Na Vrhniki poberem Suševega Primoža in v Cerknico, kjer prisede še Mega. Poberemo še Škerljevega Franca (ki se je prostovoljno prijavil za šoferja) in gor.

Na startu piha lepo gor (kot že dolgo ne), na momente kar močno. Takoj postavimo in v luft: Primož, Mega in jaz (ob sekundiranju Franca).

Čeprav v zraku (presenetljivo) sploh ni razgonjeno, pa je kar čutiiti kontra veter, ki me občasno zaustavlja pod 20km/h naprej. Mega gunca po grebenu, Primož je nabral nekaj nad vrh. Ampak baz je pa vedno več in vedno bolj rastejo (in so tudi vedno bolj sive). Ves čas napeto pričakujem, kdaj bo butnilo ali začelo zaugati, … pa nič.

Ampak Mega pelje samo proti Pumpi, celo potegne rahlo spiralo in pristane.

Megov let

Odrešitev (napetosti) in enako naredim tudi sam.

Zoranov let

Primož se nama pridruži in trdi, da on je pa scuril, da bi sicer šel nazaj na Vrhniko…

Ampak dan je rešen 🙂 .