Danes že zadnji dan pred napovedanim monsunskim deževjem, zato vsi gledamo, kam bi šli. Nervoza je na višku, saj je treba dan izkoristiti. Milče verjame v letenje na Kovku (vsaj še zgodaj dopoldne, ko naj bi po napovedi burja obrnila na JZ); potem mu je Kovk vsaj še športni izlet (če mogoče ne bo letenja – saj burja noče obrniti na JZ). Ostali smo ob popolni pokritosti in nejasnemu namenu vetra, kam da bo zares obrnil (in močni inverziji na 1500, ki očitno preprečuje vpliv močnega JZ zgoraj na plasti pod inverzijo…) raje za bližje cilje.

Ob 13h se Milče odpelje z Vrhnike svojim ciljem naproti, midva z Mojco pa se odločiva za s Slivnice se dol vreči (je veter potegnil na JZ smer). Še Erzo se pridruži v LCju, Emila pa zaustavimo, da nas počaka na Pumpi, ker se je tudi on odličil za domači start. In na Pumpo pride še Mega, ki ga določimo za prevoznika na vrh.

Na startu piha rahlo po griču gor – idealno. Takoj postavimo (meni seveda Mojca raztegne Mentorja, ko se bašem v sedež) in v luft: Zoran, Erzo, Mojca, Mega in Emil.

Ob grebenu v enakomerni curaži zapeljem do Cerknice in v širokem loku ven na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano stopi na tla Mojca.

Mojčin let

Potem se nama pridruži Mega.

Megov let

In med pospravljanjem še Emil.

Emilov let

Erzo pa potegne malo naprej na travnik pod Pumpo.

Erzov let

Vendar mu to ne prinese zmago v dolžini (Mega je za 200m daljši 🙂 ), zato preklopi na kategorijo trajanje leta in se ovenča s slavo (za rezervo ima v rokavu še: pridobljeni m nad startom, generalno pridobljeni m, … max višino pa anulira, saj je Mojca višja 😉 …).