Zjutraj so ene ideje o Strmci, pa potem o Vremščici, pa je potem že v LJU ploha (in še marsikje)… Gorenjska pa kar lepo sončno jesenska z lepimi bazicami (in mestoma kar veliko JZ vetra, zlasti v višavah).

Na koncu se pustim prepričati, da bi mi po dolgem premoru spet kakšen H&F gotovo koristil (in da ga bom gotovo zmogel, če ne bo pretiravanja…). In je Sv.Peter čudovita izbira za kaj takega (da ne bo pretiravanja…).

Po sončku do Begunj, kjer je precejšnja (nedeljsko – avseniška) gneča. Z Alenko LCja parkirava pri gasilskem domu in z (srednje) lahko opremo (M24 in tangice in normalna rezerva in lahka čelada in… to je to) zagrizeva po J pobočju v hrib. Nekaj bližnjic, ki so manj blatne, kot originalna pot in počasi navkreber (Alenka seveda bezlja naprej in me vsake toliko čaka) v pridobivanju višine. Mislim, da mi FlyMe pridno beleži to vzpenjanje, pa se na vrhu izkaže, da sploh ni začel beležiti, saj sem pozabil prestaviti snemanje z letenja…

Na startu čudovito toplo (zaradi sončka, pa seveda predvsem lastnega ogrevanja…). En padalec se pripravlja za start (je baje že scuril in je še enkrat prišel gor). Nobenega vetra ni na startu, občasno pa pihne Z z desne (kaže klobasa na drogu), ki pa ga drevje na desni dokaj blokira, tako da le leva stran zašumi… Ko se enkrat le odloči za start, mu padalo po nekaj korakih zavrti, ga odnese v levo in tam s frontalcem butne ob svet… Pride nazaj, se izpne in malo počaka, da se umiri (on in situacija). Jaz ves ta čas počivam in se tudi umirjam, medtem ko Alenka fotka naokoli.

Pride še en padalec (tudi v drugo…). Temen oblak pokrije sonce in prvi padalec odleti. Drugi pripravljen še malo čaka, potem tudi on v brezveterju uspešno odleti. Vidim, da zunaj drži in lepo dviguje, zato se počasi pripravim tudi sam. Alenka mi lepo razgrne lahkega M24.

Čakam,… pride sonček in nekaj sapice, žal preveč z desne. Za start ob prvem dvigu meni premalo sape. Drugi bi že skoraj bil, pa ga vseeno ne čutim nad seboj in se mi sesuje. Tretji je kar OK, pa imam kravato in prekinem.

Končno mi ob potrpežjivem Alenkinem postavljanju uspe v četrto in speljem (še vedno pa na startu skoraj nič vetra…). Zunaj pa takoj zagrabi in celo malo dvigne. Sprva sem hotel samo ven in na tla, pa tako lepo drži, da zavijem desno ob pobočje in po grebenu naprej v smeri Žirovnice v rahlem dvigovanju. Obrnem nazaj in nad startom in cervico proti Begunjam in ven nad ravnino. Rinem le počasi v veter še mimo Elana in potem nazaj na travnik pred parkingom.

Zoranov let (in H&F po dolgi pavzi…)

Vesel kot radio, saj je končno zopet en majhen H&F – tukaj po cca 6 letih…