Po dolgih dnevih dežja in slabega vremena in tudi včerajšnjega celodnevnega sneženja – končno prečudovit sončen dan. Le burja (nad inverzijo pri cca 500m) še vedno prbija J od LJU. Ker ne verjamem, da se bo Zavrh pravočasno umiril in ker se že celo dopoldne tresem (odtegnitveni sindrom …. sploh ob takem soncu in … ostrem mrazu -8 … -6 … -3 ) se spravim v Kižlovko.(ko je le še -3 st).

V potoku moram odstranjevati od teže snega polomljene veje, da se lahko prebijem naprej (in mi ne poškrabajo biserne beline LCja 🙂 ) do deviške beline dolinice.

Skoraj ne morem gledati od bleščanja te beline; sneg je prilepljen na sleherni vejici…

Ga je pa le med 20-30cm, tako da sem, kljub gaženju po celcu, kmalu na Stari.

Ko postavljam, od zgoraj pride iz gozda domači par s psom in bi me rada posnela v akciji. Na startu pa totalen mir (je pa prijetno toplo). Seveda ob mojem čakanju na sapico gor obupata.

V prvo ne uspem spraviti cote nad sebe, zato pa steptam špuro, da v drugo lepo speljem in po putru do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Res prekrasna zimska idila.