Dva dneva pavze povzročita že prehud odtegnitveni sindrom, zato danes kamorkoli (seveda imam v mislih Buzet). Ker je Primorska in Istra v oblačnosti in meglicah, Gorenjska pa edina še obeta nekaj manj JZ vetra (kot ga je sicer čez SLO), Milanče razpiše Gozd-Šolski teren, saj Kriška obeta naraščanje vetra.
Obljubljenega sonca ni nikjer, ko čakam na pristanku v Seničnem. Pride Jože in potem še Milanče, v LCja in gor na Gozd. Pravi kolovoz seveda zgrešim in se od spodaj mimo vikendov in čez travnike pripeljemo nekaj pod pravi kolovoz do starta. Prepričata me za težko robo in jo nekako pritovorim na start, kjer že čakata na sonce Meri in Igor.
Po kolovozu gor nam je močno pihal V, JV popolnoma vzdolž pobočja, tu pa trakci občasno res pokažejo veter gor (kao J, JZ). Začnemo modrovati kaj bo, če bo in kdaj bo to, kar bo, če bo… Prideta še Škobernetov Tomaž in Jernejčičev Urban, da nas več nadaljuje modrovanje.
Najprej začneta postavljati Jože in Tomaž. Ko enkrat pihne spet malo lepše gor, potegne Jože … in prekine, ko ugotovi, da si ni pripel nožnih vezi. Potem potegne Tomaž, lepo spelje in začne riniti v levo v standardni izhod, pa ga dejanski V čez plato tako ustavlja in spušča, da na koncu obrne in ekspresno potegne čez travnike in pristane na platoju pod nami (to bi skoraj lahko bil “topli dingo” 😉 ).
Tomažev let
Potem odleti Jože, ki (glede na videno) potegne naravnost ven in se spajsa čez drevje in potem počasi potone za rob … na pristanek.
Jožetov let
Igor se je že praktično odločil (glede na videno in ob upoštevanju dejanske vremenske situacije), da sploh ne bo letel, Meri še čaka na sonce, Milan pa je tudi bolj za ne. Tomaž pripešači gor na popravca.
Pa se jaz odločim, da poskusim in že mi Igor naštima Mentorja 5, še predn se zbašem v oklep (hvala Igor !). Ko spet pihne gor za več kot 10 sek, hrbtno potegnem in po obratu lepo speljem (čeprav sem v resnici pošteno živčen, kje in kdaj se bom spotaknil…).
Čez plato me drži lepše kot Jožeta in visoko čez drevje pridem na rob. Takoj zavijem levo in ob grebenu proti V robu. Dobim rahlo dviganje in se spajsam nad greben in za V rob platoja, kjer pričakujem, da me bo ta V lepo dvignil. Pa me za robom samo potlači dol (ali se že SV zliva dol?), da takoj obrnem nazaj in v kotanji za vogalom spet poberem. V močnem zanosu mi gre lepo gor, sem že nad platojem, potem pa padem ven in me spusti čez uradni start Gozd. S 50+ se peljem mimo, že razmišljam če bi se odpeljal kar v Križe, pa vseeno obrnem nazaj v veter in me ob pobočju čisto zaustavi (12 naprej). Vetra mi kaže generalno 14km/h JV, na Gozdu je postaja v SV in ko odvijem bolj ven, se hitrost poveča in tudi drži me malo bolje … da lahko z veliko višino zapeljem čez pristanek in nazaj na uradno lokacijo.
Zoranov let
Očitno je moje jadranje spodbudilo še preostale (Igor me je sicer po postaji ob začetku jadranja na robu spomnil, da smo se zmenili le za preboj čez plato, ne pa za jadranje 🙂 ), saj med pospravljanjem opazujem jadranje Milana, Tomaža in Urbana.
Milanov let
Tomažev popravc
Urbanov let
Meri pa se ni uspela prebiti čez plato, saj je poskušala po Tomaževi prvotni smeri…
Igor se je držal svojega sklepa in kmalu pripeljal LCja do nas.