Danes je napovedanega nekaj več JZ čez vso SLO in že včeraj je ideja za Istro, kjer bo vetra zmerno (dopoldansko grounhandlanje na Kaštelirju in popoldanski Buzet).

Ko jutranje sonce v LJU kmalu zakrijejo oblaki in je veter v Istri res še zmeren, je ta ideja tudi potrjena. AMojca je takoj za, drugi potencialni kandidati pa ne in tako bi se odpeljala sama iz LJU, če se ne bi v zadnjem trenutku z velikim veseljem pridružil še Škobernetov Tomaž.

Pri mojem Hoferju se zberemo in Tomaž pritisne na gas in skozi Koper do Belvederja, kjer zavijemo malo na levo v strme hribe, da Tomaž “preveri stanje” svojega posestva (medtem se z AMojco nabutava prvih letošnjih zgodnjih češenj 🙂 – fenomenalni razgledi in obujanje zgodb o velikih SLO aferah v bližini s Tomaževim vodenjem na lokacije… ) . Vse v krasnem sončku in redkih bazicah na modrini.

In naprej mimo Sečovelj na Istarski Y in po viaduktu na levo v Kaštelir in na start.

Nekaj ljudi že jadra na idealnem JZ vetru (5/8), na startu mogoče 5-6 avtov. Pride še Karlo, ki ima naročenih nekaj tečajnikov. Pripravimo robo in malo dvigujemo padala, medtem ko nekateri pridno vzletajo, in nekateri tudi toplandajo. AMojca zagrizeno vadi hrbtni start (po “metodi Zoran” 🙂 ) in ker je vedno bolj suverena, to poveže še s hrbtnim vpenjanjem 🙂 .

Ker ji gre odlično, se vpnem še sam in spravim v zrak (tangice in Rook2 Klemen). Nekaj časa lepo jadram sem in tja in na koncu še naredim toplega dinga ( 🙂 =toplandam).

Zoranov 1.topli dingo

Med groundhandlanjem enkrat vmes odleti tudi Tomaž, ki pa pozabi telefon v avtu, tako da se ne moremo skombinirati s prevozom (ne vemo, kje je…) in nazadnje sam pripešači nazaj na start – AMojca pa še kar vadi in vadi.

Potem jaz počasi pospravim Rook2 in vzamem Maestra2, da še tega preizkusim (v malo manjši živi vagi in tangicah). Malo še skupaj dvigujemo, potem odletim in jadram slabe 1/2h (v začetku skoraj scurim in se le s “požrtvovalno borbo” spet spravim nad start). Vetra je sedaj nekaj več, obrnil je na J (in tako obliva pobočje pred startom). Zviška opazujem nekatere, ki toplandajo (vsaj trem ne uspe in Karlo in ostali jim pomagajo obirati padala iz trnja in borovcev…). Potem tudi z Maestrom2 lepo toplandam.

Zoranov 2.topli dingo

Veter je rahlo upadel (še vedno piha striktno z leve J), zato se tudi AMojca odloči za start po enem od svojih naslednjih elegantnih hrbtnih dvigov. Nekajkrat zavjuga sem in tja in potem se zapelje bolj ven in pristane.

AMojčin let z elegantnim hrbtnim dvigom

Sam se še enkrat spravim v zrak, vidim, da je pristala v skrajno levem delu dolinice pri lovski preži. Sam se zapeljem (ne drži več kaj dosti) na desno do standardnega pristanka ob cesti.

Zoranov 3.let

Kmalu pride dol Tomaž po mene in počakava še Mojco, da pripešači do naju… in še enkrat gor na start.

Sam se javim za šoferja in počasi pospravim robo, Mojca in Tomaž (sedaj z novim Ikumo 3P) pa v zrak. V miru pospravim, medtem ko Moca lepo jadra.

AMojčin 2.let (spet z natreniranim elegantnim hrbtnim dvigom in rikverc vpenjanjem)

Ko pristane(ta), se zapeljem dol po njiju in nazaj gor še na eno rundo (sicer oba že malo cincata, vendar se nazadnje le odločita za akcijo), čeprav je vetra sedaj že bistveno manj in nikogar več ne drži.

AMojčin 3.let (suvereno elegantnega hrbtnega dviga in rikverc vpenjanja več ne omenjam 🙂 )

Še zadnjič se zapeljem dol, kjer pospravljata, potem pa se zapeljemo v smeri Buzeta (v to smer predvidevamo manjšo gnečo vračajočih turistov ob koncu prvomajskih počitnic…) v vmesnem nervoznem iskanju kakršnega koli prehranjevalnega objekta.

Pa ga na koncu le najdemo v Buzetu na standardni lokaciji, kjer si dobro potešimo lakoto…

Pozna pot proti LJU je presenetljivo brez kakršnekoli gneče…