Napovedan še en dan spremenljivega vremena s popoldanskimi plohami in nevihtami (sicer zjutraj skoraj šajba, po Aladinu napovedan šibek veter spremenljivih smeri – po PP pa strogo idealen JZ do ploh…). Samo novi zic bi rad sprobal in bi šel najraje na Strmco (kjer smo včeraj zaman čakali na upad vetra, medtem, ko je Emil fligal v višavah nad nama z Megom…).

Pa me Mega opozori, da je na Strmci ves čas SV, ko Slivnica že obrne na J. No, pa gremo na Slivnico…

Ob 10h se spravim iz LJU, zastoj v Kozarjah, da končno poberem Mega na Uncu, saj bo Emil z drugim avtom počakal na Pumpi. Že ko se voziva proti Cerknici pa vedno bolj visoka in vse bolj temna baza, ki prihaja od Snežnika in Javornikov.

Nekaj časa modrujemo na Pumpi, ali gremo gor, ali ne (Kastnerjev Domen je že pred kakšno uro ali več odletel, sedaj s Pumpe tudi vidimo nekoga v zraku – na temnem ozadju…). V takem nobenemu ni več za gor in določimo naslednji cilj – Vremščica.

Emil gre s svojim avtom (zaradi logistike in neodvisnosti) in z Megom ga naloživa v LCja pri letališču, kjer pa že čaka tudi Mljačev Edvin svoje kompanjone (Matija Skill, Luca Crevatin in Rešetov Peter). Kar mi ga naložimo in gor na vrh Vremščice. Na šolskem terenu množica tečajnikov, mi pa na zgornji start, kjer takoj začnemo postavljati (jaz še končne priprave z novim zicem 🙂 ). Vetra skoraj nič… za letališčem raste baza, proti Slavniku vse temno (in mogoče tudi dež … po radarski že…).

Pridejo še ostali in tudi takoj začnejo postavljati. Vedno bolj se zapira, veter pa raste. Eni optimistično trdijo, da se bo kmalu spucalo, pa je ravno nasprotno. Ko začne rahlo kapljati, rinfuzo naložim Maestra z novim zicem v LCja in še kakšno uro nadaljujemo z modrovanjem.

Potem Matija 2x predlaga Socerb in se počasi vsi pridružimo tej ideji. Emil in Edvin prestavita svoja avta v Divačo in naprej z LCjem direkt od zgoraj na Socerb in dol po razrukanem kolovozu na štart 3 (ostali pa medtem čez Italijo že peljejo en avto dol za logistiko).

Nekaj redkih lokalcev je v luftu (sicer mrčasto, vendar neprimerljivo bolje, kot je bilo danes doslej kjerkoli…). Takoj postaviva z Emilom (Mega čaka name) in Emil v luft. Nekaj za njim potegnem še sam.

Čeprav se hitro zbašem v kokon, se le moram malo privaditi na občutke v novem zicu… in že sem pod grebenom … in potem v borbi scurim na pristanek !!!

Zoranov let

Kar zjokal bi se (redki ostali še/že letkajo v višavah), pa se javi Mega, da prihaja pome (Ooooo 🙂 🙂 in sem takoj boljše volje 🙂 ).

Rinfuzo roba v LCja in hitro sva spet na startu. Edvin, Luca in Peter še čakajo, saj je veter popolnoma crknil. Ponovno se naštimam in še jaz čakam. Emil javi, da je po urici letenja pristal v Ospu.

Emilov let

Občasno spet rahlo dahne gor. Odleti Luca. Še čakamo. Potem pihne malo močneje in potegnem.

Sedaj takoj v desno in ob pobočju pod grebenom me lepo drži. Na starem startu se celo rešim in zvrtim nad greben in poberem do malo pod 600 🙂 !!! Tudi Edvin, Peter in Mega so v zraku. Zapeljem se do gradu lepo nad grebenom, nazaj grede pa se mi že vdira in mimo starta sem že na višini grebena. Tudi ostalim se vdira.

Prvi se zapelje proti pristanku Edvin.

Edvinov let

Tam že pospravlja Luka.

Lucov let

Potem še Peter. Pa Mega.

Megov let

In zadnji pristanem še sam (čeprav sem se po začetnih uspehih že videl spet s toplim dingom 🙂 🙂 ).

Zoranov popravc

Luca nas zapelje gor. Mega odlaufa po LCja na start in potem po Emila, ki čaka v bifeju na Črnem kalu…