Danes je napovedanega manj JZ kot včeraj, pa še vedno veliko (npr. preveč za Slivnico). Vendar zjutraj postaje še ne kažejo preveč in hitro se odločim za akcijo: na Strmco čim prej, preden pojača.
Ob 9h se odpeljem iz LJU in od vseh potencialnih udeležencev sta za stvar Mega in Jean. Na pristanku malce počakam Mega, ko pride, pa hočeva počakati še Jeana,… ki ga Mega zagleda ravno ko odleti s starta. Gor in na start kjer že pošteno nabija (šeprav postaja pravi 5-6/8,3). Poleg Jeana opaziva v višavah še Ano.
Takoj začnem postavljati in sem ob Megovi pomoči hitro naštiman, vendar veter narašča… Jean sicer kruza sem in tja, vedno nižji in zunaj celo zbija, Ana pa se dviguje vedno bolj v višave proti Špilniku. V veter praktično stojita. Jean se kar matra, da na travnikih za vasjo proti Studenu končno pristane.
Jeanova borba z vetrom
Pove, da je imel vsega zadosti in da mu je bilo vetra preveč. Z Megom počakava samo še toliko, da vidiva Ano, ki v višavah praktično stoji na mestu v veter, potem pa se z vetrom v hrbet odpelje nazaj nad gozdove (proti Logatcu)…
Robo naložim rinfuzo v LCja in dol. Na Uncu Mega pusti svoj avto in z LCjem v smeri Socerb (kjer pričakujeva v nižjih legah manj vetra). Na AC naju pokliče Jean, da bi se pridružil in navija za Marčev hrib. V Razdrtem ga počakava in naloživa in mimo Vremščice (ki je bila še potencialna opcija, pa je medtem tudi že zrasla čez 10) na Socerb.
Na startu vse šumi (skoraj podobno kot na Strmci 🙂 ), piha pa precej z leve, bolj J tendenca. Med vožnjo sem smo spremljali na Live Bonetovega Erika, ki je malo pred našim prihodom tukaj najprej lepo zajadral, pa hitro pristal nekje na drugi strani doline. Po telefonu pove, da mu ni bilo všeč, pa tudi da je bilo v zraku kar zgonjeno, predvsem pa veliko J vetra. Jeanu je vse to dovolj, da spet navija za Marčev hrib, kjer bo pa J “idealen”. Pa še nekaj štajerskih padalcev se tam pojavi na Live. Da bo mir, ponudim da ga odpeljemo tja (in hkrati upam, da se bo medtem veter le malo umiril v skladu z napovedjo.
Na Marčevem je vetra enako in Jean začne postavljati, naju z Megom pa prestreže s traktorjem lastnik travnika, ki mu morava prijazno kimati, ko razlaga, da ne dovoli več množičnih prevozov čez njegove travnike…
Ko prideva z Megom nazaj na Socerb, veter očitno ne bere prognoz in piha enako, če še ne močneje. Začneva postavljati in Mega mi seveda viteško asistira. Med čakanjem kar konstantno nabija in ob vsakem dvigu mi padalo sfedla sem ali tja. Potem le zagledava (hvala bogu 🙂 ) močno zategnjen vozel, ki povzroča težavo.
Ko ga Mega razvozlja, pa ob prvem naslednjem hrbtnem dvigu speljem… in po obratu takoj prekolnem vse kar je možno, saj ugotovim, da se mi je elastika med neuspelimi poskusi snela s čevlja in mi je kokon nedosegljiv. Visim navpično kot salama na štrikih in se na vse mogoče načine poskušam spraviti v zic… ni šans… inštrument pa samo piska, ko me dviguje v višave (sem že 350 m nad startom in gre samo še gor…).
Ko vidim, da bom visel še naprej, potegnem ušesa in dviganje zmanjšam (piska pa še vedno). Potem zapeljem še bolj ven in levo od polja naftnih megacistern le dobim neko spuščanje. Želim si samo dol in vlečem ušesa in krožim, dokler le nisem toliko nizek, da se lahko zapeljem na uradni pristanek.
Zoranovo salamiranje v gurtnah
Tu me prijazno pozdravi italijanska padalka z včerajšnje Brestovice (ki potem ni odletela zaradi premočnega vetra), malo za tem pa pride Mega z LCjem (hvala Mega).
Popolnoma sem izmozgan in preznojen zunaj ter presušen znotraj, ko naju Mega pelje spet gor. Želim popravca, da ne bom zaključil dneva s slabimi občutki (predvsem pa želim, da bi tudi Mega odletel svoje…).
Na startu piha kot prej z nezmanjšano močjo. Mega vztraja, da bo najprej mene spravil v zrak. Po nekaj čakanja (ves čas preverjam, če je elastika lepo zataknjena za čevelj…) le potegnem, da me ob obratu odlifta v zrak kar na mestu z začetnim rikvercanjem. Vendar sem takoj lepo v zicu 🙂 in se ob močnem piskanju prepustim vetru… ki pa me komaj spušča naprej v konstantnem dviganju.
Malo vozim sem in tja, večinoma pa vedno bolj ven nad dolino. Mega po postaji pove, da po videnem ne namerava v zrak…
Veter je tudi višje sedaj JZ. Nameravam se zapeljati do Ospa, pa me na vmesnem grebenu spet odlifta v višave (sem že na 900, v veter komaj lezem tudi manj kot 5). Nazaj v notranjost čez start proti SLO si ne upam zapeljati, saj je proti Slavniku precej zabasano, veter pa z višino in proti notranjosti predvidoma samo še narašča. Zato se pač tukaj guncam sem in tja, zbijam, da bi z nižjo višino preskočil v Osapsko dolinico, pa me vsakič na grebenu spet odlifta v višave.
Počasi imam zadosti in po 1/2 ure pristanem na uradnem.
Zoranovo lebdenje v močnem vetru
Mega je že pri meni in gor na Socerb in potem proti domu…
Jean pa je odletel s svojega Marčevega hriba do svojega avta.
Jeanov let