Močan JZ z razvojem dneva vedno bolj nabija čez osončeno SLO in edino Brestovico vidim za možen realen cilj. Pa se mi ne da tja dol v tej vročini (30+…). Zato grem po zemeljskih obveznostih po dolgem času spet v Kižlovko.

Sem mislil, da bo vse pokošeno, pa je start zgoraj res zgledno pokošen, vse ostalo pa že visoka stepa… Nekako se prebijem na Staro, kjer pihla vroč fen idealno gor.

Počasi postavim in od prve dvignem (vedno bolj) staro coto. Še pred prelomom me termika butne gor in še nekajkrat zagunca nad dolino. Ko že mislim, da bom tik pred kolovozem pristal v travnati gošči, me pošteno butne gor nov mehur, da stopim na tla prav na kolovozu.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Potem se pa dogovoriva z Mojco, da greva popoldne zamenjati ugašajočo postajo na Zavrh, kar tudi storiva 🙂 .