Vsak dan hujša vročina. Nižje in dopoldne kao V tendence (burjica na Primorskem), popoldne naj bi obrnilo na JZ, višje pa ves dan JZ. Gradient dokaj slab z 2-jno inverzijo, zrak pa prav sivobelkast in vse zatohlo mrčasto (puščavski pesek…).

Milče skliče zbor za Zavrh ob 11.30, kar jaz prestavim na 11.45, ko se uspem čez Črno vas kot prvi pojaviti pri Škorpijonu. Mojca pride z Duletom (ki nima več šoferskega Notama 🙂 ), potem še Milanče. Klobasa (in postaja) kaže izrazit S, da celo razmišljamo, da bi se prestavili na Ulovko. Pa za trenutek spet obrne po SV, kar hitro izkoristimo, da nas Milanče zapelje gor.

Takoj, ko se spravimo iz avta, Dule pobegne nazaj v dolino iskat hladovino, mi pa v potu svojega obraza z rukzaki po roštilju na start. Kjer piha vroč veter idealno gor (4/5-7 S). Hitro sem prvi pripravljen (saj mi oba pomagata) in ob prvem hrbtnem dvigu po obratu stopim v zrak. Onadva pa nekaj za mano, Milanče kot zadnji, ravno ko pride na start tudi Sušev Primož…

Zapeljem direkt čez kot (čeprav pričakujem rotorje), kar me obdrži na nivoju Trebelnika. Malo me zgunca, da za robom dobim bolj normalne pogoje. Najprej se matram in iščem in po m dobivam višino v sunkovitih dviganjih (še neformirana termika + S čez robove in vogale) potem dobim oster in ozek steber lepo čez greben in v rahlih iskanjih sem in tja do 1200, ko se mi vse ustavi (druga inverzija je na 1200, prva spodaj pod startom na 500).

Ker kljub iskanju ne morem prebiti višje, se odpeljem proti Javorču v generalnem curjenju ob občasnih sunkovitih popravkih. Mojca ni niti poskušala okoli Trebelnika.

Mojčin let

Milan pa se trudi in nabira ob Trebelniku in potem nižji kot jaz zapelje za mano proti Javorču. Sam na Javorču obrnem in se v nepričakovano mirnem ozračju (prava milina med 700 in 800) samo odpeljem nazaj do Trebelnika. Vmes si pomahava s Primožem. Na Trebelniku pa tudi dokaj mirno, venar se moram v osmicah po m pajsati, da pridem čez vrh, ko lahko zavrtim v močnem zanosu in se zapeljem mimo starta (bolj me zanima ta smer, kot riniti še enkrat standardno po grebenu).

Mimo Antene še malo ob grebenu, da obrnem v veter in začnem riniti nazaj 10-20 v curaži. Pririnem do grape s starta in potem tam še nekaj časa poskušam kaj nabrati, da se na koncu predam in zapeljem z vetrom, dokler gre.

Zoranov let

Ker sem pristal čez cesto v Brezovici (pri Borovnici) na pravkar pospravljenem travniku, šele po svojem pospravljanju in pešačenju ugotovim, da je do zabočevske ceste vmes potok, kar zahteva precejšen obhod…

Ko sem enkrat čez potok na cesti, takoj dobim štop do LCja, ko me pokliče Milanče s konca svojega podarjenega dodatka po zadnjem nepričakovanem stebru.

Milanov let