Po enodnevnem vsesplošnem deževju in prijetni ohladitvi danes spet nastopi vročina. Jutranje megle po LJU kotlini se postopoma raztopijo, medtem ko je drugje že šajba z bazicami v nastajanju. Veter šebak, z zmerno termiko, JZ.

Po usklajevanju Dušan razpiše zbor za Slivnico ob 14h na Pumpi. Na Vrhniki presedem k Duletu in Mojci in dol. Ker nimamo dovolj velikega avta, mi trije naprej gor za Megom in Dušanom v drugem avtu.

Na startu Z vetra več, kot bi ga naj bilo po napovedi (postaja že od današnje divje noči zataknjena kaže konstantno S 7/15…), spet pa vleče strikten Z. Postavim kar spodaj, na platojčku. Prva odleti Mojca, potem jaz, pa Mega in Dušan.

Hitro poberem proti temni bazi za vrhom nekaj čez 1500, ko padem ven, potem iščem in jadram sem in tjam, malo vrtiva skupaj z Mojco in ko spet izgubim, še malo naprej po grebenu. Medtem Mojca lepo jadra nad mano do Z dela, tu še nekaj nabere in se odpelje nazaj proti Begunjam. Nasloni se na pobočje in se matra in počasi nabira.

Sam spet ves nizek ob grebenu nazaj do koče, Mega išče daleč zunaj nad ravnico, pa pride spet nazaj na pobočje, Dušan drajsa okoli vrha in ob pobočju (kot jaz zadnjikrat).

Končno počasi spet naberem nad 1500 in se zapeljem nazaj (vem, da sem prenizek), pa kar drži. Pred Špičko le malo popravim, da spet naberem do 1500, ko se mi ustavi. Vidim, da Mojci ni ratalo, čeprav je prej bilo videti, da je že lepo nad grebenom.

Mojčin let

Rinem proti Z pobočju nad Kožjekom, pa najdem le skromna dviganja, da se na koncu v borbi predam in scurim na Kožljek.

Zoranov let

Ker je signal slab, rabim kar nekaj časa, da se skoordiniram z ostalimi. Dušan in Mega sta pri Pumpi in bosta sama uredila svojo logistiko, Mojca in Dule prideta po mene.

Megov let

Dušanov let

Komaj začnem pospravljati, sta Mojca in Dule že pri meni. Čez Rakitno v pozdrav Milančetu (ki gara kot črna živina…) in domov.