Zjutraj napovedana megla in pokritost, kasneje zboljšanje do sonca z nakuhavanjem in plohami in nevihtami kjer pač bodo… generalno V, SV veter, burja na Primorskem.

Ker sem včeraj curil na Zavrhu, danes ne bi šel tja še enkrat (scurit), saj je veter švoh (Milanče sklicuje zbor za 12h). Tudi ob 8.00 me ni mikalo na Ulovko, kamor je skliceval Erzo, ki se je potem izogibal meglam skupaj z ostalima ranoraniocima… In po napovedi mi najlepše kaže Planinska Grmada, saj na ParaLisco v celodnevnem napovedanem (in dejanskem) SV ne bi šel ob dodatno možnih nevihtah v onih krajih…

Mega je za (lokalno akcijo) in tudi AMojca, ki se tako odpove današnjemu testiranju Thete na Lisci. Zaradi pokritosti prestavimo 11h na 12 in Amojco poberem ob 10h, da po slalomu skozi gužvo na Kozarjih (in parkirišču na drugi strani AC) prideva ob uri do Bal. Še Mega naloživa v LCja in gor.

Na startu meša iz vseh strani (tudi od zadaj), zato se lotimo modrovanja, medtem ko se pokritost umika soncu in modrini. Postaja vedno pogosteje kaže V ali SV in tudi klobasa na robu v pihanju ne kaže več od zadaj. Ko začne bolj pogosto pihati gor, Mega pomaga Mojci in meni razgrniti padalo, medtem ko se štimava. Pripešači še mladi Miha iz Rakeka in tudi začne postavljati.

Ko spet pihne gor, Maestra2 lepo dvignem iz prve, po obratu potisnem do roba, kjer pa mi padalo postane ohlapno. Kljub temu potisnem čez rob, da me spusti in podrajsam po šavju, da me zunaj spet nabije gor (prav v tistem času je potegnil močan S vidim kasneje na postaji…). Takoj levo proti vetru, tesno ob pobočju v guncanju in razmetavanju (obtekajočega vetra = pravi jojo), potem le zagrabi in me dvigne do roba grebena. Že sem prepričan, da sem rešen in samo še zaosmičarim v rahlem dviganju, ko se mi ta idila udre in sem spet 50m nižje. Prepričan v dviganje za zadnjim robom (v smeri Grčarevca), porinem še tja, pa me samo še tlači dol. Po obratu nazaj, pa se hitrost poveča na 40+ , da me samo še hitreje splakuje.

Še malo motovilim nad zadnjimi travniki (v veter stojim), da se na koncu ves nizek privlečem na pristanek.

Zoranov let

Takrat starta Miha, ki ga na robu pogoltne tako, kot mene, pa zavije v desno z vetrom stran od pobočja v ekspresni curaži in se čez nekaj minut v slow motion kontra vetra vrne na travnik nad glavno cesto (pri župniji ima svoj avto).

Ko pospravim, kar nekaj časa čakam pri Balah in spremljam vremensko – vetrovno situacijo (vreme je vedno lepše, modrine vse več, bazic vse manj…), ko se AMojca in Mega zgoraj odločata za leteti ali ne-leteti…

Na koncu se oba odločita za ne-leteti in prideta z LCjem dol in potem, v izogib parkirišču na AC, po stari cesti čez Vrhniko proti domu.