Danes naj bi bila zjutraj nizka oblačnost, ki bi naj izginila že po 9h. Dopoldne naj bi bil še V (torej OK za dopoldanski Vogel), ki potem spet obrne preko J na JZ, nad 2000 pa SZ). Pa je ob 11h še vedno Storeč v megli in tudi ves zgornji del Vogla; nad 2000 pa šajba in modro nebo.
Ampak z Vogarja pa že od jutra vozijo tandemi, veter na Voglu pa že ob 9h občasno obrne na Z, SZ smer… Čakati ali ne čakati… Nasveti lokalcev v telefonskih konzultacijahne pripomorejo k odločitvi, zato se sama odločiva za ziheraški Vogar.
Na pristanku čakava (oblačna plast nad nami se počasi dviguje in trga) tandemaše, ki pa imajo kombije nabito polne, zato se na koncu sama z LCjem zapeljeva gor na Vogar (rampa 20€…). AMojca ves čas tečnari, naj stopim na gas, da bova prehitela vsaj 2 kombija tandemašev, ki so se spodaj ob najinem odhodu še nalagali.
No, ko se spravljava s parkinga zgoraj, pa kombiji že pribrzijo in truma je hitro pred nama. Dol na start se po vedno večji sončni vročini kar vleče.
Na startu pa se tandemi hitro vrstijo drug za drugim (res imajo vse postopke naštudirane in v nulo teče proizvodnja 🙂 ). Oblaki so se že povsem raztopili, sonce prbija v pobočje na polno…Tako ostaneva sama na startu (razen turistov – gledalcev) hitreje, kot sva pričakovala.
Pomagam AMojci pripraviti padalo na strmem in kratkem pobočju (občasno že piha delno z desne JZ). Njen drugi hrbtni dvig je uspešen, takoj jo liftne nekaj nad start in lepo zajadra.
Mojčin let
Potem še sam začnem razgrinjati padalo v tej vročini in strmini, da kar teče z mene. Na srečo mlad fant-opazovalec, malo pristopi na pomoč. Prvi hrbtni dvig je sicer uspešen, ampak padalo omahne na stran (kako, pa saj pazim, da ni JZ, ampak dvignem, ko pihne lepo gor…). Mladenič mi pomaga ponovno namestiti in še enkrat… in še enkrat (jakna je že za ožemat)… in še enkrat enako… Zdaj pa le opazim ogromen vozel med C- linijo in komando !!! Mladeniča vodim, kaj naj naredi in kmalu so vozel in zanke rešene.
Zdaj je dvig uspešen (čeprav že kar vleče postrani od JZ) in takoj me dvigne pred start. Na levi najdem razbit steber, da naberem nekaj nad start, potem tipam malo sem in tja in dobim močno ozko dviganje do pod 1200, ko ga zgubim. Iščem in zapeljem naprej nad Vogarjem proti Z (proti Pršivcu so skale in naj bi vse delalo…), pa generalno samo curim (občasni baloni ne pomagajo kaj dosti – očitno ne znam najti teh dviganj, ki so baje v sončnem dnevu tu 100% do višav 🙁 ).
Ko sem že dovolj nizek, obrnem nazaj pod start in na V robu še nekaj časa drgnem in se borim za izgubljene metre, da se na koncu odpeljem na pristanek.
Zoranov let
AMojca je medtem že v reševanju LCja (hvala Lucija & Co 🙂 ).
Ko pospravim, ob mrzlem radlerju še malo modrujemo s Klemenčevim Stanetom in Markeševim Janezom, da pride AMojca dol z LCjem. Potem pa še na hlajenje v Bohinjsko jezero 🙂 .