Ker je danes praznik, ga je treba čimbolj bolj praznično proslaviti. Vročina je morilska (kot zadnje tedne), bi se pa lahko človek po praznovanju (ali vmes) tudi malce ohladil v vodi. Veter je JZ, kakšnih hudih neviht za danes ni napovedanih. In zato je ideja sledeča: najprej en skromen H&F po dolgem času, potem hlajenje v vodi pri Milančetu in potem (če bo še volja za praznovanje) letenje na Slivnici (Mojca se strinja za poznopopoldansko akcijo na Slivnici, ko se bo termika umirila).
Ker imam danes tudi sam zemeljsko podporo, se nekaj po 12h z Alenko odpeljeva na Rakitno, pri cerkvi levo in po kolovozu do izhodišča poti. No, pot je po novem (od kdaj, pozimi še ni bila ?) kar lepa gozdna cestica, s katero bi lahko z LCjem nadaljevala – ampak danes je določen za Hike in v peskokopu izstopiva.
Vročina nepopisna, da se ti začne kar rolati, še preden začneš hoditi. Srednja klasa = M24 in tangice na rame, palice v roke in naprej peš gor. Nova (?) cestica se konča na sedlu; Alenka odpešači naprej na Rotovc, jaz pa se odvlečem naprej na levo (še komaj živ) proti Županu.
Ko pridem na vrh, še malo počivam v (vroči) senci zadnje smreke, pred razbeljenim platojem. Potem pa na prežgani start.
Ko začnem postavljati, seveda začne pihati od zadaj (prej so Dušanovi trakci lepo plapolali gor…), pa s strani V… ampak vem, da je to le začasno, saj na prelomu termika vleče gor.
Alenka mi pomaga postaviti. Prvi hrbtni dvig se konča na riti, saj se rikverc spotaknem na edino skalo na tem fuzbal placu. Drugi dvig v nuli na tej ravnini ne dvigne padala nad mene, zato se v tretje obrnem naprej. In ko je tendenca na gor, “polaufam” in NE čutim M24 do roba, ko le zagrabi, da potisnem naprej in speljem (malo zatem začne seveda močno pihati po startu gor in ne neha do odhoda zemeljske podpore v dolino..).
Ko pridem ven iz poseke, me celo malo dvigne in zruka močna termika, poskušam malo desno, pa razen nekaj rukerjev generalno grem dol in v širokem loku zapeljem na travnik ob avtobusni.
Zoranov H&F
Ko pospravim in grem proti avtobusni, že pride Alenka z LCjem. Zdaj pa se lahko prijaviva Milanu v gajbici. Da nama zeleno luč za kopanje (itak so na Slivnici baje sunki čez 12, pa tudi, če bi bilo normalno, grem samo še v vodo…)
Najprej malo plavanja, potem odplavam do Milčeta, ki podpre mojo idejo (glede na Cizovo svetovanje zadnjič v Bohinju), da se medenica najbolje rehabilitira na supu. Posodi mi sup, odveslam na sredo vode in potem se poskušam (ob Alenkini vodni podpori) dvigniti v stanje na supu (svojih kolen seveda ne morem uporabljati, dokler mi jih ne zamenjajo – predvidoma 2025…).
In uspe mi !! Prvič v življenju stojim na supu sredi vode (sedel sem že nekajkrat 😉 ). Potem balansiram kolikor lahko (= rehabilitiram medenico), dokler ne čofnem v vodo. In potem se nekajkrat še sam (brez vodne podpore) uspem dvigniti v stoječ položaj.
Ura teče, sonce nabija, voda hladi in počasi sem utrujen od te rehabilitacije in vrnem sup Milčetu, ki me obvesti, da je Mojca razpisala ob 16.30 zbor na Vrhniki za Slivnico. Hitro se uskladiva, za 17h na Pumpi (saj na Vrhniki ni interesentov). Midva se posloviva od vode in naprej dol v Cerknico.
Mojca naju čaka na Pumpi (s svežim štrudlom 🙂 🙂 ), prestopi v LCja in gor. Na startu piha lepo (6/8 Z), žal čisto z desne ob pobočju. Postaviva spodaj na platoju in v drugem dvigu uspem odleteti, Mojca pa malo za mano.
Ker v bistvu piha SZ direkt po grebenu in že čez, samo rinem po grebenu (10-20 naprej) proti Z robu nad Cerknico. Občasno malce butne gor, zavrteti se ne da, ko pa to ob neki termiki vseeno poskušam, me splakne pod greben in zacurim… in komaj pridem v kontra vetru z gasom do uradnega pristanka pri Pumpi.
Zoranov let
Mojca pa je raje ostala okoli starta (kjer je držalo) in izkorišča obtekanje in termiko in jadra in jadra, dokler ne mine urica.
Mojčin let