Napovedano so plohe in nevihte za danes. Zjutraj je še sonček in zmeren JZ, ko Milan skliče zbor za Koreno ob 10h. Zame je prehitro in ravno, ko se lahko odpravim iz LJU, mi Mojca sporoči s starta, da zelo hitro nakuhava in naj raje ne hodim zastonj…

Ker je v LJU še krasno sonce (naokoli pa res vse raste v višave), se odločim po dolgem, dolgem času za obisk Kižlovke …

Kar milo se mi stori, ko zapeljem po (skoraj suhem) potoku v dolinico, ki me ni videla že 2 meseca. In tudi sledi kakšnih obiskovalcev ni videti, ko parkiram na ovinku kolovoza za koruznim poljem. Razen pokošenega Matijevega travnika in golf placa Stare lokacije, nobene gazi in po pobočju visoka trava in posušeni štiblci tudi več kot m visoki.

Na Stari razgrnem coto, ki je pod prsti res kar mehko krpasta. Čeprav piha (termika) direkt po pobočju rahlo gor, cote ob prvem hrbtnem dvigu ne spravim več kot 45st., da potem omagam in cota omahne nazaj na tla.

Še eno možnost si dam, preden bom poskušal naprej.

Ko spet pihne (vroč vetrič) po pobočju gor, potegnem in ga dvigujem in rinem rikverc in ga vlečem gor … in leno zleze nad mene, da me po obratu vzame, na prelomu termika butne gor in se leno zapeljem čez koruzo do kolovoza…

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije